Koga naj bo sram

Prispevek Urše Marn v zvezi s prizadevanji podjetnika Joca Pečečnika oziroma njegovega podjetja GSA za »prenovo« Plečnikovega stadiona za Bežigradom zelo dobro poantira metode in pričakovanja pobudnika »prenove«, ki naposled vidi za svoj neuspeh zgolj napake in pomanjkljivoti pri skrumpirani birokraciji, ne uvidi pa, da po obstoječi zakonodaji za svoj projekt preprosto ne more pričakovati, da bi kdajkoli dobil gradbeno dovoljenje. Vendar je treba biti pri oceni ravnanja nekaterih pristojnih državnih zavodov in služb pri tem bolj kritičen, kot se morda kaže iz prispevka Mladinine novinarke. Tu imam v mislih predvsem Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, ki je šel v uslužnosti Pečečnikovim ambicijam daleč čez črto dovoljenega, saj je tako s spomeniškovarstvenimi pogoji, izdanimi 24. 3. 2010 in končnim soglasjem k projektu 4. 3. 2011 popolnoma obšel določila vladnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnike v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (ULRS 51/2009, 3. 7. 2009). O tem, kaj so se predstavniki spomeniške službe dogovarjali pred omenjenimi datumi, denimo l. 2007, o čemer poroča novinarka, ne vem nič, pa tudi ni pomembno. Bistveno je samo, kakšne omejitve so državni uradniki določili v kulturnovarstnih pogojih in na kakšen projekt so potem izdali svoje soglasje zlasti v luči medtem izdanega Odloka o razglasitvi, ki zelo podrobno določa, katere arhitekturne in krajinske prvine, vedute, idr. je treba brezpogojno ščititi. V članku Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva (Dnevnik/ Objektiv 28. 3. 2015, str. 23) sem, upam, prepričljivo dokazal, da so prosilcu »šli na roko« že v spomeniškovarstvenih pogojih, saj so mu med drugim dopustili nekatere posege v stadionsko areno in dovolili prekritje sedežnih tribun. Če pa kdo namerava narediti streho nad obstoječimi tribunami, mora neogibno podreti dva, po Plečniku načrtovana notranja drevoreda topolov, kar pa je v neposrednem nasprotju z Odlokom o razglasitvi, ki ščiti elemente oblikovane narave na stadionu, to je vse štiri drevorede. A investitorjev projekt je daleč presegel vse sicer precej ohlapno napisane omejitve. Ne le da preprosto poruši nekatere izvirne Plečnikove prvine na stadionu; vse, kar od Plečnika še ostane, se povsem izgubi v orjaških novogradnjah.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.