Izak Košir

18. 10. 2016  |  Družba

Do Tarče kritični tudi generalni direktor Fili, direktorica Biziljeva in varuh pravic gledalcev Ambrožič

RTV »trojka« očitno razpada. Še lani skupaj na tiskovni konferenci: Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija, Marko Filli, generalni direktor in Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa, odgovorna tudi za zadnjo oddajo Tarča, do katere sta kritična stališča izrazila tako Fili kot tudi Biziljeva.

RTV »trojka« očitno razpada. Še lani skupaj na tiskovni konferenci: Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija, Marko Filli, generalni direktor in Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa, torej odgovorna tudi za zadnjo oddajo Tarča, do katere sta kritična stališča zdaj izrazila tako Fili kot tudi Biziljeva.
© Borut Krajnc

Na polemiko o četrtkovi oddaji Tarča se je odzval tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Lado Ambrožič. V kolumni z naslovom Zgovoren molk po četrtkovi Tarči je razkril, da se je na pomenljivim naslovom oddaje »Splav – svobodne v odločanju« usula toča ogorčenih odzivov, z enotno in nedvoumno poanto: v vseh pogledih velik uredniški spodrsljaj. Varuh pravic gledalcev pravi, da se na to ni odzval že dan po oddaji, torej v petek, saj je na RTV zakrožila informacija, da bo sporočilo za javnost še istega dne napisalo programsko vodstvo. Kar pa se ni zgodilo. Po Ambrožičevih besedah so nekateri lahko prebrali zgolj kratko pojasnilo enega od urednikov, ki pa ga direktorji niso objavili. Opredelil se je tudi generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, ki pravi, da ima urednica Tarče na bolniški Ilinka Todorovski prav in da je šlo še za spodrsljaj informativnega programa. Dodal je tudi, da je bila oddaja še posebej problematična zaradi Angelce Likovič, ki je pred Tarčo na nacionalni televiziji že izražala stališča, ki so" nestrpna in mejijo na sovražni govor in ne bi smela imeti še ene priložnosti". Z njim pa se deloma strinja tudi direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj, ki je dodala, da gre v informativnem programu predvsem za "pomanjkanje strokovne avtoritete, profesionalnega načina dela in komunikacije, o čemer se bodo morali temeljito pogovoriti".

Varuh pravic gledalcev Ambrožič nadaljuje, da argumentirana sporočila javnosti nacionalni televiziji očitajo nedopustno problematiziranje ustavno zajamčene pravice do splava, "se pravi vračanje Slovenije 50 let v zgodovino, torej rekatolizacijo Slovenije, podrejanje javnega servisa desni politični opciji, način obravnave in neustrezno, nestrokovno sestavo sodelujočih, med katerimi je s težkimi izjavami prednjačila komentatorka resničnostnih šovov na komercialnih televizijah, ki je voditeljica oddaje ni ukorila, ustvarjanje konfliktov, nespoštovanje programskih standardov javnega servisa, neodgovornost in neprofesionalnost urednikov TVS".

Varuh pravi, da se omenjeni gledalci sprašujejo, kaj je bil namen oddaje in kako so lahko avtorji v napovedniku zapisali, da je splav tema, ki deli Slovence. Citiral je tudi profesorja za medije na FDV Marka Milosavljevića, ki se je vprašal, ali bomo v naslednji Tarči problematizirali še žensko volilno pravico.

"Drama pa se ni končala s koncem oddaje, pravzaprav se je šele začela. Kot rečeno, so pojasnila urednikov, vodstva hiše in Programskega sveta terjali številni gledalci, več kot 70, vendar se v javnosti do konca tedna in med koncem tedna ni oglasil nihče. Tudi Varuh pravic gledalcev in poslušalcev ne, saj je v petek v hiši zaokrožila informacija, da bo sporočilo za javnost še istega dne napisalo programsko vodstvo, kar pa se ni zgodilo. Pač, nekateri smo lahko prebrali kratko pojasnilo enega od urednikov, ki pa ga direktorji niso objavili. Predtem smo lahko prebrali dopisovanje med uredniki informativnega programa, kjer so očitki o postavitvi inkriminirane teme leteli na naslov formalne urednice Tarče, ki pa je svojo vpletenost argumentirano zavrnila. Vmes je pricurljala še podrobnost, da je udeležbo Angelce Likovič zahtevala avtorica filma, ki se je vrtel na Prešercu, češ da si sama v tak spopad ne upa," pojasnjuje Ambrožič.

"Ker se torej ni nič zgodilo, se je sinoči zaradi zapovedanega molka oglasil generalni direktor Marko Filli, ki je zapisal, da ima prav urednica Tarče, da je šlo še za en spodrsljaj informativnega programa - ne zaradi teme - o vsem se lahko debatira -, ampak zaradi načina, kako smo jo postavili, in predvsem zaradi gostov - še posebej zaradi gospe, ki je pred oddajo prek naših mikrofonov že izražala stališča, ki so nestrpna in mejijo na sovražni govor in ne bi smela imeti še ene priložnosti. Direktorica Televizije pa je danes dodala, da gre v informativnem programu predvsem za pomanjkanje strokovne avtoritete, profesionalnega načina dela in komunikacije, o čemer se bodo morali temeljito pogovoriti," je zapisal varuh pravic gledalcev RTV in dodal, da ustvarjalci programov morda včasih nehote pozabljajo na Programske standarde, ki javnemu servisu med drugim nalagajo spoštovanje ustavnih pravic slovenskih državljanov, negovanje verodostojnosti — temeljne značilnosti javnega radijskega in televizijskega servisa, spoštovanje poklicnih in etičnih standardov, zagotavljanje vrhunske podobe svojih programov v skladu z estetskimi vrednotami, zagotavljanje človekovega dostojanstva, izogibanje senzacionalizmom in javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank, združenj, društev in drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo javnega medija.

Včeraj se je na redni seji sestal tudi Programski svet RTV Slovenija, na katerem je programski svetnik Domen Savič opozoril tudi na dogajanja v zadnji oddaji Tarča. Navedel je, da so uredniki z njo kršili kar nekaj poklicnih meril nacionalne televizije in poudaril, da so zaradi slednjih v preteklosti že odstavljali urednike. Savič je navedel, da je med drugim šlo za domnevno kršenje pravila o verodostojnosti, saj so v razpravi manjkali nekateri ključni akterji, med drugimi tudi rimskokatoliška cerkve (člen 1.2 in 1.4), domnevno kršenje pravila o neodvisnosti, saj se je v javnosti pojavil dvom v profesionalno integriteto delavcev javnega zavoda RTV (člen 1.7) in domnevno kršenje pravila o uravnoteženosti poročanja, saj v studiu niso bile zastopane vse skupine, povezane s tematiko splava (člen 2.3).

Ostale člane programskega sveta je vprašal tudi, kako je mogoče, da na javni televiziji izenačujejo uradno priznano znanost in strokovna mnenja z vrednostnimi sodbami nekvalificiranih posameznikov ter komentiral, da potem izpade, kot da se mora znanost zagovarjati za svoja odkritja in dognanja: "Se bo v prihodnosti dogajalo, da bomo morali braniti gravitacijo, kroženje Zemlje okrog sonca? Kaj se bo zgodilo, če ravno tisti dan fizik ne bo imel časa? Bomo ukinili težnost?"

Savič je dodal, da pravice, zagotovljene z ustavo in pravnim redom republike Slovenije, ne bi smele biti na tapeti in poudaril, da če se že moramo pogovarjati o pravicah, ki so zagotovljene z zakoni in niso v nobenem trenutku pod vprašajem, potem tega ne bi smeli početi na način, s katerim izražamo dvom v njih.

"Da se po objavi oddaje, v kateri urednik sploh ni bil podpisan, v javnosti kažejo razpoke znotraj uredništva, iz katerega več posameznikov na različen način interpretira oddajo, kritizira odločitve lastnega uredništva oziroma se pred kritikami javnosti brani z »Niste pristojni«. Da javni zavod ni sposoben predstaviti enotnega stališča oziroma nesoglasja razrešiti znotraj hiše ter se primerno odzvati na upravičeno kritiko strokovne in splošne javnosti, je katastrofa. Da v svojih odzivih odgovorni uredniki javno izrekajo nezaupnico urednikom, je katastrofa brez primere. Da hkrati ustvarjalcem spodleti pri odgovarjanju na vprašanje iz naslova oddaje (Kdaj se začne življenje?) in da nato v arhiv oddajo postavi pod drugi naslov (Svobodne v odločanju) je samo še češnja na torti katastrofalnega uredniškega odločanja, ki zahteva jasen in glasen odziv ter ukrepanje s strani vodstva javnega zavoda RTV," je bil jasen Domen Savič in pozval vodstvo javnega zavoda, naj preišče in ugotovi kršitve poklicnih meril RTV Slovenija.

Zaključil je s predlogom, da če je do kršitev dejansko prišlo, naj v skladu s pooblastili in svojimi dolžnostmi ukrepa ter zagotovi nivo produkcije in komunikacije, ki bo vreden javnega medija, vodstvo pa je pozval, naj javno predstavi podatke o gledanosti te epizode Tarče in se opredeli do argumenta ustvarjanja medijskega konflikta zavoljo gledanosti: "Pozivam vodstvo javnega zavoda, naj razvije primerne načine komunikacije in potrjevanja vsebin posameznih oddaj ter na efektiven način vanje vključi tudi izražanje nasprotovanja, ki bodo razrešena pred objavo posameznih vsebinskih sklopov."

Na spodnjih povezavah si lahko preberete, kako smo na Mladini spremljali dogajanje po Tarči:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.