Simboli slovenstva

V sporazumu, s katerim je Janševa vlada v odhajanju slovenski RKC brezplačno oddala Blejski otok v upravljanje za 45 let, je tudi določilo, po katerem se cerkev zavezuje, da bo v objektu z imenom Proštija, ki stoji ob cerkvi, vzpostavila »muzejsko postavitev ’Dokumenti slovenstva’, ki bo zajemala čas od poselitve do osamosvojitve«.

Od sklenitve sporazuma je preteklo že osem let, o muzeju pa še vedno ne duha ne sluha. V pritličju Proštije deluje zgolj trgovina s spominki, nadstropji, kjer naj bi stala muzejska postavitev, ostajata prazni.

Tu v zgodbo vstopi svetovnonazorska kozmološka skupnost Upasana, katere ustanovitelj Marko Hren si že več kot dve leti prizadeva dobiti odgovore pristojnih o razlogih za zastoj. Za upasance, kot sami sebe imenujejo člani skupnosti, je projekt vzpostavitve muzeja na kraju, kjer so pred postavitvijo cerkve stala starodavna svetišča, izjemnega pomena, saj gre po njihovem za eminenten državotvorni projekt globinske sprave. »Koncept sprave, kot ga obravnavamo doslej, je v temelju pomanjkljiv in plitek ob dejstvu, da se zgodovinskih krivic tisočletnega nasilja nad staro vero, naravoverjem pri nas, niti ne dotakne.«

Prijave v zvezi z neizvrševanjem sporazuma so med drugim poslali na računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije in varuhu človekovih pravic. Dolgotrajni pritisk je obrodil sadove. Na sestanku predstavnikov ministrstva za kulturo in varuha človekovih pravic, ki je potekal konec oktobra, je državna sekretarka Damjana Pečnik pojasnila, »da so očitki pobudnika o dolgoletni neaktivnosti ministrstva pri zagotavljanju javnega interesa v zvezi z vzpostavitvijo muzeja slovenske simbolike v Proštiji na blejskem otoku utemeljeni, zato je primer pod svoje okrilje prevzela sama«.

Kot so dodatno pojasnili na ministrstvu, za neizvrševanje določil ni posebnih razlogov. V »množici obvez in dokumentov se kaj tudi pozabi in v takih primerih je zelo dobrodošlo opozorilo državljanov«.

Blejski župnik Janez Ferkolj, ki skrbi za upravljanje otoka, nasprotno trdi, da vse teče po načrtih. »Ne gre za to, da bi kdorkoli zadevo zavlačeval ali zanemarjal, gre preprosto za to, da je bilo treba otok prej tudi infrastrukturno opremiti in obnoviti.« Kot pravi, se je obnove lotil z vso skrbnostjo, za kar je lani prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva za ohranjanje kulturne dediščine. »Ves čas se zavedam, da je vzpostavitev muzeja del naloge, ki jo moramo še izpolniti, in se veselim, da jo bomo lahko. Smo v tesnem sodelovanju z Narodnim muzejem in ministrstvom za kulturo.« Tudi zaradi vztrajnosti upasancev naj bi Proštijo začeli obnavljati prihodnje leto, odprtje muzeja, za katerega eksponate je odgovoren Narodni muzej, pa je načrtovana za jesen 2018.