Diskreditirani guverner

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je s svojo ekipo viceguvernerjev zadnja leta usodo države krojil bolj kot pa predsedniki vlad ali posamezni ministri. Banka Slovenije je bila tista, ki je z »izračuni« bančne luknje določala višino državne zadolžitve in s tem neposredno vplivala na obseg socialne države. Banka Slovenije je s svojimi ukrepi določala obseg kreditiranja podjetij, s čimer je povezana usoda številnih stečajev. Tudi glavne odločitve, povezane z ustanovitvijo slabe banke (DUTB) oziroma z zadnjim valom privatizacije ali z milijardno prerazporeditvijo premoženja, so bile sprejete v prostorih Banke Slovenije, stran od oči javnosti. Moč, ki jo ima Banka Slovenije, je izjemna. Nadzor nad njo pa je bil zadnja leta izjemno pomanjkljiv.

Vprašanje pomanjkljivega nadzora nad Banko Slovenije je nazadnje odprlo tudi ustavno sodišče, ki je prejšnji teden odločilo, da je zakon o bančništvu neustaven zaradi tega, ker ni omogočal pritožb prizadetih. Toda ta bitka traja na različnih področjih že leta. Ker je Jazbec s svojo ekipo viceguvernerjev zadnja leta vztrajal, da je Banka Slovenije institucija sui generis, za katero številni zakoni ne veljajo, češ da je nad računskim sodiščem, nad informacijsko pooblaščenko, nad sistemom plač v javnem sektorju in v določenih primerih celo nad rednimi sodišči, sta se počasi zdrznili tudi koalicija in opozicija. Obe sta družno začeli postopek za spremembo zakona o bančništvu, zato da bi lahko računsko sodišče pregledalo, kaj dejansko počno v Banki Slovenije.

Že vsaj leto dni pa se bitka za nadzor nad njeno politiko bije pri imenovanju članov sveta banke – viceguvernerjev. Pravilo je tako: zaradi spoštovanja neodvisnosti Banke Slovenije je parlament v preteklosti mandate viceguvernerjem avtomatsko podaljševal.

Ko je lani poleti bivši viceguverner Janez Fabijan poskušal ponovno kandidirati za mesto viceguvernerja, ga je ob tem podprl Jazbec, predsednik države Borut Pahor pa ga je parlamentu tudi predlagal v ponovno izvolitev. A v parlamentu je Fabijan z Jazbecem doživel hladni tuš. Zaradi dvomov »o pravilnosti postopkov sanacije bank konec leta 2013«, kot je tedaj povedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, so mu podporo odpovedali celo poslanci koalicije.

Da je Jazbec zaupanje v Sloveniji zapravil, je dejstvo. Da pa ima Jazbec zaradi tega odprta vrata v IMF, pa očitno tudi.

To je bil trenutek, ko je postalo tudi uradno jasno, da je aktualni guverner svojo kredibilnost zapravil – tudi v očeh politikov. Ko sta v svet Banke Slovenije čez nekaj mesecev vnovič kandidirala viceguvernerja Darko Bohnec in Stanislava Zadravec Caprirolo, ravno tako na predlog Jazbeca, ju Pahor po posvetovanju s poslanskimi skupinami niti predlagal ni več. Vmes je prišlo še do kriminalistične preiskave, odločbe vrhovnega sodišča, ki je šla proti trditvam Banke Slovenije, ustavnega in celo sodišča EU. In zdaj je na vrsti nov postopek izbire novega viceguvernerja. Februarja namreč aktualni viceguvernerki Mejri Festić, ki je ravno tako leta 2013 sodelovala pri sanaciji bank, mandat poteče in predsednik države je objavil nov razpis. Tokrat favoriti izmed 10 prijavljenih že dobesedno tekmujejo v distanciranju od Jazbeca.

Pri tem za zdaj vodi kar Mejra Festić, ki je svojo kandidaturo napovedala tako, da je »odklonila« Jazbečevo podporo. Ni sicer jasno, ali je med Festićevo in Jazbecem res »počilo«, kot so ta mesec poročali številni mediji, ali gre pri tem zgolj za piarovsko potezo stare ekipe v banki. Festićeva je namreč še maja letos v intervjuju za Mladino hvalila sebe in Jazbečevo pokončnost, češ da se je »hrbtenica Banke Slovenije okrepila leta 2013« z njegovim prihodom na guvernersko mesto. Jazbečev predhodnik Marko Kranjec je za Mladino tedaj zapisal, da »intervju viceguvernerke Mejre Festić razumem predvsem kot samopromocijo za (morebitno) ponovno izvolitev … Problem takšne samohvale je predvsem v tem, da teh njenih kvalitet v času mojega mandata ni bilo opaziti. Veliko je sicer govorila o sistemskem reševanju problemov, ko pa smo jo zaprosili in zadolžili, da pripravi konkretne predloge za rešitve, je bil izplen precej pičel.« Tudi Igor Masten, ki za mesto viceguvernerja kandidira že drugič, tokrat išče načine, da bi tesne povezave z Jazbecem kar se da zatajil. Masten sedaj »uradno« kandidira s podporo ekonomista dr. Mojmirja Mraka – a zdi se, da predvsem zato, da bi prikril, kako zelo močna je njegova zveza z Jazbecem. Masten je bil namreč tisti, ki je marca 2013 svojega kolega Jazbeca predsedniku države sploh predlagal za guvernerja, Jazbec pa je nato Mastena, sicer profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v Banki Slovenije zaposlil za petinski delovni čas na mestu vodje raziskovalcev. Oba se danes sicer družno borita proti kritikom Banke Slovenije, celo tako, da Jazbec Mastenu išče prostor za objavo njegovih komentarjev – elektronska sporočila o tem hranimo v uredništvu. Zakaj Masten ne izpostavlja Jazbečeve podpore? Ugled Banke Slovenije – kar je vse, kar v svetu financ kaj pomeni – je očitno na dnu.

Poleg Festićeve in Mastena za mesto viceguvernerja kandidira še Mitja Mavko, bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu v vladi Alenke Bratušek, ki ga podpira Dušan Mramor. V njegovem primeru je presenetljivo, da se je Mavko sploh prijavil na razpis, kaže, da Mavko ne razume razlogov, zaradi katerih so v parlamentu zadnje leto zavrnili Fabijana, Bohneca in Caprirolovo. Mavko je bil namreč eden glavnih odgovornih pri izbiri sanacije bank leta 2013. Z evropsko komisijo se je pogajal pri pisanju zakona o bančništvu – pri pisanju tistega zakona, ki ga je v zvezi z izbrisom podrejenih delničarjev ustavno sodišče zdaj razglasilo za neustavnega. Mavko je poleg tega sedel tudi v posebni komisiji, ki je potrjevala prenos slabih terjatev na slabo banko (DUTB), za katere danes ugotavljamo, da so bile veliko »boljše«. Je torej eden glavnih sokrivcev za sporno sanacijo bank. Ki se mu pozneje ni ravno slabo godilo. Umaknil se je iz Slovenije, na dobro plačano delovno mesto svetovalca direktorja v pisarni Evropske banke za obnovo in razvoj, ki mu ga je uredila vlada Alenke Bratušek. Zdaj želi postati viceguverner z bruto plačo okrog 10 tisoč evrov.

Tako se zdi, da ima v tej tekmi, poleg ostalih prijavljenih – Andreja Bertonclja, profesorja managementa na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, Jožefa Bradeška, člana uprave SID Banke, Vlaste Brečko, bivše vodje IT-oddelka v NKBM banki, Iztoka Gornika, direktorja podjetja Elgoline, Viktorja Lenčeta, bivšega predsednika uprave PBS banke, Alena Mitrovića, namestnika kadrovskega direktorja v Banki Slovenije, in Vesne Pogačar, visoke uslužbenke iz NLB – še največje možnosti bivši generalni sekretar vlade Boruta Pahorja Milan M. Cvikl (SD), še nedavno član računskega sodišča EU. Cvikla namreč tokrat pri kandidaturi podpirata oba bivša guvernerja Banke Slovenije, Mitja Gaspari in Marko Kranjec. To je presenetljivo, saj sta bila Kranjec in Gaspari zadnja leta pogosto na različnih bregovih. A pri njegovi izvolitvi bodo morali tokrat koalicijski poslanci glasovati skrajno enotno, saj na glasove opozicije ne morejo računati. Cvikl je namreč pred leti vodil parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Patria. Zaradi česar morda tudi v DeSUS nad njim ne bodo posebej navdušeni.

Solz za neuspelimi viceguvernerji iz Jazbečeve skupine, ki je sodelovala pri sanaciji bank leta 2013, sicer ni treba točiti. V Banki Sloveniji so namreč pred leti sprejeli pravilnik, na podlagi katerega morajo vsakemu neizvoljenemu bivšemu viceguvernerju ponuditi službo, ki ustreza njegovi izobrazbi. Pa tudi za usodo Jazbeca nas ne bi smelo skrbeti. V Sloveniji se bo sicer njegova sanacija bank v zgodovino vpisala vsaj kot eden največjih fiaskov, če ne že kot rop desetletja. Si pa je Jazbec s tem pridobil tudi zelo dobre prijatelje v tujini.

Ravno pretekli mesec mu je na pomoč priskočila najpomembnejša finančna institucija na svetu – Mednarodni denarni sklad (MDS). Morda ga v Sloveniji preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), morda njegova beseda v parlamentu ne velja več nič, zato pa MDS meni, da je Jazbec Slovenijo rešil. Prejšnji mesec se je namreč na zasedanju MDS-ja in Svetovne banke zanj osebno zavzel celo namestnik direktorice sklada David Lipton. Lipton je Jazbecu izrekel priznanje, saj naj bi igral »kritično vlogo pri vrnitvi države z roba krize«, nato pa nas je vse ostale v državi še celo posvaril, da sta z Jazbecem »govorila tudi o načelih neodvisnosti centralne banke in nevmešavanja v izvrševanje njenih dolžnosti, ki ju MDS močno podpira … Spoštovanje teh načel je pomembno za zagotavljanje nadaljnjega zaupanja v gospodarstvo.« Da je Jazbec zaupanje v Sloveniji zapravil, je dejstvo. Da pa ima Jazbec zaradi tega odprta vrata v MDS, pa očitno tudi.