Peter Petrovčič

20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Politika

8 dni / teden

Pregled novic

Pomilostitev žvižgačke

Tudi ameriški predsednik Barack Obama je, kot je v navadi, tik pred odhodom opravil nekaj deset pomilostitev. Med njimi je posebej odmevna pomilostitev Chelsea Manning (prej Bradley Manning), vojakinje, ki je bila obsojena na 35 let zapora, ker je leta 2010 WikiLeaksu predala ameriške vojaške in diplomatske skrivnosti, ki so razkrile temne plati ameriške zunanje politike. Obama ji je kazen znižal na sedem let, kar pomeni, da bo Manningova namesto čez par desetletij na prostost izpuščena 17. maja letos. Zdaj je sicer na potezi vodja WikiLeaksa Julian Assange, ki je »obljubil«, da se bo predal ZDA, če bo Manningova pomiloščena.

Azil za žvižgača

Ni pa Obama pomilostil najbolj znanega žvižgača Edwarda Snowdna, ki je razkril protizakoniti vseobsegajoči nadzor nacionalne varnostne agencije. Zato mu je Rusija, kjer uživa nekakšen začasni azil, tega podaljšala še za dve leti in zavrnila možnost njegove izročitve ZDA ne glede na to, kako zelo se bodo odnosi med državama izboljšali pod novim predsednikom Donaldom Trumpom.

Slabi zakon o tujcih

V torek je v organizaciji Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij potekala javna razprava, na kateri naj bi mnenja soočili podporniki in nasprotniki zakona o tujcih. Pravni strokovnjaki in nevladne organizacije so si bili enotni, da »pravice do azila ni mogoče suspendirati«, in pozvali poslance, naj zakon zavrnejo. Iz vlade (Vesna Györkös Žnidar, Goran Klemenčič, Milan Brglez) se nihče od vabljenih ni udeležil razprave, prav tako ni bilo nikogar od štirih uglednih pravnih strokovnjakov, ki naj bi zastavili ime za ustavnost zakona – nekdanjega predsednika republike Danila Türka, profesorjev prava Franca Grada in Rajka Pirnata ter namestnika direktorice službe vlade za zakonodajo Janeza Pogorelca.

Manj slabi zakon o tujcih?

Državni zbor naj bi zakon o tujcih obravnaval po hitrem postopku ter obravnavo na pristojnem odboru začel že ta petek. Vloženih naj bi bilo sicer kar nekaj amandmajev, ki bi spremenili zakon. Poleg SDS in NSi, ki želita zakon popraviti tako, da bi bil še restriktivnejši, naj bi amandmaje vložili tudi koalicijski poslanci oziroma stranke, ki se jim prej zakon ni zdel sporen, po opozorilih o kršenju človekovih pravic iz Sveta Evrope pa napovedujejo, da bodo zakon pred sprejetjem popravili tako, da bo skladen z mednarodnimi zavezami Slovenije na področju človekovih pravic. To bi sicer pomenilo, da bi Slovenija še naprej zagotavljala možnost vložitve prošnje za azil, česar zakon v sedanji obliki (v primeru prihoda večjega števila prosilcev) ne predvideva. Da je zakon v več točkah neskladen z ustavo, so sicer, kar se da prijazno, opozorili tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora.

Muslimani

»Ali se strinjate s trditvijo, da si zahodna družba prizadeva za integracijo muslimanov, oni pa se selektivno odločajo, kdaj in kje jo bodo sprejeli?« se je glasilo eno izmed šestih poslanskih vprašanj, ki jih je ta teden vladi zastavila poslanka SDS Anja Bah Žibert.

Naši in vaši

Odbor za zaščito Janeza Janše (Odbor 2014) je predsednika republike Boruta Pahorja pozval, naj med štiri kandidate za nove ustavne sodnike uvrsti vsaj dva »njihova«. »Če boste izvolili 4 : 0 za vas ali pa 3 : 1 za vas, bo to vaše ustavno sodišče, ne pa naše,« je koaliciji sporočil predsednik odbora in predsednik novonastale stranke na politični desnici (Glas za otroke in družino) Aleš Primc. Tudi če ustavne sodnike zreduciramo zgolj na predstavnike političnih strank, Primčev račun ne zdrži. Četudi bi državni zbor izvolil pol novih ustavnih sodnikov po podobi SDS, bi to še vedno pomenilo, da ustavno sodišče ni več v večinski »lasti« SDS. Prav SDS je namreč v času prve Janševe vlade po svoji podobi izvolila šest ustavnih sodnikov (po Primcu je bil tedaj rezultat 6 : 0), ki zdaj počasi končujejo mandat.

Naš in vaš

Pravosodni minister Goran Klemenčič je državnemu zboru v izvolitev za novega predsednika vrhovnega sodišča predlagal vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča. Ni torej predlagal njegovega protikandidata, favorita Odbora 2014 in stranke SDS nasploh, vrhovnega sodnika Rudija Štravsa, ki je javnosti poznan predvsem po tem, da je kot resnične potrjeval trače, s katerimi je kandidaturo dosedanjega predsednika Branka Masleše poskušal diskreditirati ustavni sodnik Jan Zobec.

Nova predsednica

Nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je postala nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je za las premagala dosedanjega predsednika Andreja Možino. Če bo uresničila predvolilne napovedi, bo nova predsednica v nasprotju s svojimi predhodniki nekoliko manj pozornosti posvečala odmikanju od javnega zdravstva k zasebnemu, nekoliko več pa številnim drugim težavam, zaradi katerih je (tudi zaradi preteklih ravnanj zdravniške zbornice) zdravstveni sistem precej manj dostopen za njegove uporabnike, kot bi lahko bil.

Civilisti

Zračni napad na položaje Islamske države pod vodstvom ZDA v iraškem Mosulu je zahteval okoli 60 življenj, od tega, so opozorili v Združenih narodih, kar 30 civilistov. Nekoliko južneje, v Nigeriji, pa je nigerijska vojska uradno bombardirala položaje džihadistične skupine Boko Haram, a bombe so v resnici padle na begunsko taborišče, kjer živijo ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove prav zaradi nasilja Boko Harama. Umrlo je najmanj 52 ljudi, večinoma beguncev, ter tudi vsaj šest humanitarnih delavcev Rdečega križa, več kot 120 ljudi je bilo ranjenih.

Vreme na Lampedusi

Lampedusa od 15 do 17 °C, Kos od 8 do 13 °C, Lezbos od 4 do 9 °C, Budimpešta od –11 do –3 °C, Ljubljana od –12 do –1 °C, Logatec od –13 do –1 °C, Nova Gorica od –6 do 6 °C, Postojna od –11 do –1 °C, Beograd od –9 do –2 °C Ankara od –4 do 3 °C, Manus Island od 27 do 31 °C, Nauru od 27 do 31 °C.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.