Darja Kocbek

7. 2. 2017  |  Svet

Kitajci si ne želijo vojne z ZDA, saj menijo, da bi ta razdelila svet

Kitajska in islam sta največji grožnji za ZDA, je prepričan glavni strateg ameriškega predsednika

© WikiCommons

ZDA in Kitajska se bosta z vojno v prihodnjih desetih letih borili za otoke v Južnokitajskem morju. O tem »ni dvoma«. Istočasno se bodo ZDA vpletle v še eno »veliko« vojno na Bližnjem vzhodu. To je v zadnjih dveh letih dejal Steve Bannon, glavni strateg Bele hiše, ki bo na podlagi odločitve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa stalni član sveta za nacionalno varnost. Bannon je kot urednik desničarskega spletnega portala Breitbart in gostitelj radijskih oddaj trdil, da sta Kitajska in islam največji grožnji za ZDA.

Ko je Trump prevzel položaj predsednika ZDA, je kitajska vojska posvarila, da je vojna z ZDA realna možnost, poroča Guardian. »Vojna v času mandata predsednika« ali »izbruh vojne danes« nista samo slogana, ampak postajata realnost, je eden od časnikov napisal na spletni strani kitajske vojske.

Kitajski časopis People's Daily, ki velja za glasilo komunistične partije, svari, da bi vojna med ZDA in Kitajsko razdelila svet. V uvodniku, napisanem v diplomatskem jeziku, je uredništvo časopisa navedlo, da bi se obe državi morali izogibati medsebojnim napadom, konfliktom, nesporazumom in napačnim presojam. Različna mnenja med ZDA in Kitajsko so neizogibna zaradi zgodovinskih, kulturnih, ekonomskih in družbenih razlik, toda »modri ljudje bi morali iskati skupni imenovalec«. Čeprav je Trump po prevzemu funkcije že govoril z 18 svetovnimi voditelji, še ni poklical kitajskega predsednika Xija Jinpinga.

Izvedenci se po poročanju Independenta strinjajo, da bi konflikt med ZDA in Kitajsko povzročil katastrofo, mogoče je tudi, da bi končal »življenje, kot ga zdaj poznamo na Zemlji«.

Bloomberg ocenjuje, da ima Trump 1,3 milijarde razlogov za to, da se ne gre spustiti v spopad s Kitajsko. Xi Jinping namreč enako kot njegovi predhodniki uporablja nacionalizem za krepitev svojega položaja in položaja partije. Če bodo Kitajci ocenili, da Trump ustrahuje Xija Jinpinga, bodo pričakovali zelo močan odgovor, pravi Paul Haenle, svetovalec nekdanjega predasednika ZDA Georga Busha za Kitajsko.

Lahko se ponovijo enaki protesti, kot smo jim bili leta 2012 priča proti Japonski. Japonska vlada je takrat kot svoje razglasila tri sporne otoke v Južnokitajskem morju. Na vrhuncu spora med Kitajsko in Japonsko, ki se je zgodil kmalu po vzponu Xija na vrh, so Kitajci odšli na ulice, uničevali so japonske avtomobile, uničevali japonske zastave in japonske trgovine.

Zhu Feng, izvršni direktor China Center for Collaborative Studies of the South China Sea na univerzi Nanjing, pa opozarja, da so protesti na podlagi nacionalizma dvorezni meč in se lahko sprevržejo tudi proti vladi. Ena od lekcij protijaponskih protrstov iz leta 2012 je tudi, da nacionalistični protesti izzovejo kritike vlade zaradi zadev, ki z razlogom za proteste nimajo nikakršne povezave. Zaradi tega so bili kitajski odzivi na Trumpove provokacije umirjeni.

Time ugotavlja, da večina sodobnih predsednikov sprejema prve ukrepe s pomočjo prijateljskega možganskega trusta ali na podlagi prepričanj, ki veljajo že dolgo. Prvi koraki Donalda Trumpa so videti kot dokumentarni film, ki ga je naredil njegov glavni strateg in alter ego Stephen K. Bannon. Prvi prizor Trumpovega predsedovanja je poln motenj, odpora in odgovorov znotraj in zunaj vlade. To ne bi smelo biti presenetljivo, saj je Trump Američanom leta 2016 veliko krat zatrdil, da bo njegova administracija drugačna.

Bannon je tisti, ki ohranja doktrino čisto, je pravi vernik, ki ni v beli hiši zaradi denarja ali položaja, ampak zato, da bi spremenil zgodovino. Zdaj smo priča rojstvu novega političnega reda, je Bannon napisal v elektronskem sporočilu Washington Postu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.