Boljši sosed
Kako je Hrvaška lobirala za teran, medtem ko je Slovenija jamrala
Vinograd pri Svetem pri Komnu. Iz grozdja sorte refošk, ki raste na rdeči zemlji, pridelujejo kraški teran
© Joco Žnidaršič
Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.