Staš Zgonik

3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

Pomije za periferijo

Slovenija kot odlagališče hrane slabše kakovosti?

Ribje palčke blagovne znamke Iglo so v češki izvedbi vsebovale sedem odstotkov manj rib kot v nemški, a ribja palčka seveda ni riba, v njih je, vsaj v Sloveniji, v povprečju zgolj 65 % ribe

Ribje palčke blagovne znamke Iglo so v češki izvedbi vsebovale sedem odstotkov manj rib kot v nemški, a ribja palčka seveda ni riba, v njih je, vsaj v Sloveniji, v povprečju zgolj 65 % ribe
© Getty Images

Hrana, ki jo na police slovenskih trgovin pošljejo prehranske multinacionalke, naj bi bila slabše kakovosti od hrane istih blagovnih znamk v enaki embalaži, ki jo je mogoče kupiti v državah severno in zahodno od nas. Na to že vrsto let opozarjaagrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. »Nekatere ključne prehranske multinacionalke so nas prekategorizirale iz zahtevnega evropskega trga v manj razviti trg. In so nas zaradi tega začele oskrbovati s takšnemu trgu primernim blagom,« je recimo letos dejal za revijo Ona. Ko smo ga prosili, naj za svoje trditve navede konkreten primer, tega ni bil pripravljen storiti, češ da je bil deležen »zelo močnih pritiskov«. Kuhar v takšnih trditvah ni osamljen. Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je nedavno dejala, da smo Slovenci »koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo«.

Gre za prepričanje, ki je v državah Vzhodne Evrope zelo razširjeno. Na Češkem, Slovaškem, Poljskem in Madžarskem se je razprava o tem prebila v politiko. Njeni predstavniki že od lani pritiskajo na evropsko komisijo, naj vendarle ukrepa proti diskriminaciji potrošnikov iz teh držav. Upravičenost svojih opozoril dokazujejo z raziskavami. Na Češkem so na primer ugotovili pomembne razlike v vsebnosti različnih sladil v plastenkah pijače Sprite multinacionalke Coca-Cola v nemških in čeških supermarketih. Ribje palčke blagovne znamke Iglo britanske multinacionalke Nomad Foods so v češki izvedbi vsebovale sedem odstotkov manj rib kot v nemški.

V Sloveniji ta problematika, tako zatrjujejo na kmetijskem ministrstvu, »ni tako pomembna kot v nekaterih vzhodnoevropskih državah«.

Pri Mercatorju trditve o slabši kakovosti izdelkov na svojih policah zavračajo. »Dokazov, da bi bili izdelki, ki jih dobavitelji namenjajo slovenskemu trgu, slabše kakovosti od tistih, ki so namenjeni drugim evropskim trgom, ni. Ko smo prejeli konkretna vprašanja glede kakovosti konkretnega izdelka, smo od dobaviteljev zahtevali analize in razlik ni bilo. Tudi sami pri neodvisnih institucijah preverjamo kakovost izdelkov.«

Zveza potrošnikov Slovenije je lani dejansko opravila primerjalno analizo namaza Nutella, o katerem je že dolgo krožilo prepričanje, da je treba nujno kupovati tistega, proizvedenega v Nemčiji, ne pa tistega, ki je prišel iz Poljske. Po besedah Marjane Peterman bistvenih razlik niso ugotovili. Razlike, ki jih je seveda mogoče zaznati, pripisuje predvsem razlikam v proizvodnih procesih v različnih tovarnah in pa prilagajanju okusu lokalnega prebivalstva. Kot je dejala za Radio Študent, »v Sloveniji delamo teste tudi na izdelkih, pripeljanih iz drugih evropskih držav, in če pogledate naše teste, razlik ni. Enkrat na testu zmaga slovenski izdelek, enkrat pa izdelek iz druge države. Kar se tiče izdelkov, ki se tržijo v več državah članicah, tako velikih razlik, kot jih objavljajo mediji, ni.«

Seveda pa ne smemo pozabiti, da se pri razpravi o domnevni dvojni kakovosti pogovarjamo predvsem o izdelkih, ki že sami po sebi niso ravno zgleden primer zdrave hrane. To, da se nekdo pritožuje nad drugačno sestavo sladil v sladkih pijačah, je svojevrstna ironija. Enako velja za namaz Nutella. »V vsakem primeru je to 50 odstotkov sladkorja in 30 odstotkov maščobe,« pravi Marjana Peterman.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.