Izak Košir

3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

Kaj je kadil Donald Trump ...

... in kako je Švedska zaradi beguncev postala boljša država

Nekdanji premier in zunanji minister Švedske Carl Bildt

Nekdanji premier in zunanji minister Švedske Carl Bildt
© Remy Steinegger, Word Economic Forum

»Poglejte, kaj se je zgodilo včeraj na Švedskem. Švedska. Kdo bi lahko verjel?« je na Twitterju prejšnji teden zapisal ameriški predsednik Donald Trump in s tem namigoval, da je Švedska doživela teroristični napad. A seveda ga ni. Zato mu je nekdanji politik in nekdanji predsednik švedske vlade Carl Bildt odgovoril: »Švedska? Teroristični napad? Le kaj je kadil?« Bildt je Trumpa poučil tudi, da so na Švedskem lahko hvaležni, da večjega terorističnega napada niso doživeli že od časov, ko je skupina Baader-Meinhof leta 1975 razstrelila veleposlaništvo Zahodne Nemčije. Bildt je zaradi odzivov na Trumpovo laž požel zanimanje mednarodne javnosti. Med drugim je napisal tudi članek za Washington Post in v njem opisal razmere na začetku devetdesetih let, ko je, takrat je bil švedski premier, obiskal svoje vojake, vključene v operacijo Združenih narodov na Hrvaškem. V Bosni je takrat divjala vojna, zato so od tam prihajali avtobusi, polni obupanih beguncev, etnično čiščenje je bilo v zadnjih stadijih.

Bildt velja za enega od največjih evropskih poznavalcev jugoslovanske vojne v devetdesetih letih, ko je v okviru Združenih narodov in Evropske unije deloval tudi kot mediator in mirovnik, igral je sicer vlogo tipičnega evropskega pragmatika, nasprotoval je mednarodnemu vojaškemu posegu, zmanjševal pomen opozorilom o množičnih zločinih …

»Doma smo se spoprijemali z gospodarsko in tudi begunsko krizo. Nekega leta je k nam prišlo okoli sto tisoč žena, otrok in mož, ki so bežali z Balkana. Večina jih je prihajala iz Bosne, večina jih je bila muslimanov. Kombinacija tega begunskega toka in velike brezposelnosti je spodbudila strupeno razpravo. Nekateri pri nasprotovanju beguncem niso izbirali sredstev. Žal so nekateri uporabili tudi nasilje,« je zapisal Carl Bildt in dodal, da so, čeprav so se na Švedskem borili tudi z gospodarsko krizo, sprejemali begunce. Včasih celo po sto tisoč na leto. Večino iz Bosne in večino muslimanov. Težke čase so preživeli, kasneje pa so skupaj zgradili strpnejšo in bogatejšo družbo. Nekdanjemu švedskemu premieru se je v spomin še posebej vtisnila zgodba Ane Ibrisagić, bosanske begunke, ki jo je zanimala politika. Kasneje je postala prva bosanska državljanka, ki je bila izvoljena najprej v švedski in nato še v evropski parlament.

»Številne raziskave so pokazale, da so se bosanski begunci dobro integrirali v švedsko družbo. V povprečju jim gre tako dobro kot tistim, ki so se rodili na Švedskem, nekaterim celo bolje. In najdemo jih povsod: v športu, kulturi, gospodarstvu, politiki. Dodali so nov okus naši državi, ki pa še vedno ostaja zelo značilno švedska. Mahajo z zastavo in prepevajo pesmi. Prepričan sem, da so iz Švedske naredili boljšo državo,« je dodal Carl Bildt in poudaril, da obžaluje, da Trump izkorišča blatenje Švedske za to, da bi upravičil zapiranje mej ZDA. Hkrati sumi, da je znanje ameriškega predsednika o tej temi zelo omejeno, zato mu je predlagal, naj zaradi boljše obveščenosti izpusti kakšno partijo golfa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.