Izak Košir

  • Izak Košir

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Svet

    Antireklama

    Tisti, ki vodijo predvolilno kampanjo predsednika ZDA Donalda Trumpa, so v oglasu o »uspešnem boju proti pandemiji covid-19« uporabili posnetke, ki niso nastali v Ameriki, temveč daleč stran. No, ne tako daleč, saj se je med njimi znašel tudi posnetek iz domovine prve dame ZDA Melanie Trump. Na oglas je televizijo CNBC opozorila demokratska organizacija American Bridge. Trumpova kampanja je za oglase na Facebooku od 14. do 20. oktobra porabila približno štiri milijone dolarjev. Oglas, ki ni več dosegljiv, je prikazoval ameriško zastavo, nato pa idilično polje, ki naj bi bilo nekje v ZDA, a se je izkazalo, da je posnetek iz Slovenije. Trumpovi sodelavci so fotografijo pridobili na strani Pond5, v spletni knjižnici fotografij in videoposnetkov, kamor jo je pod nazivom Airstock naložil fotograf iz Slovenije. Slovensko polje v oglasu je bilo uporabljeno za ozadje besedila, da so ZDA zaradi odločnega ukrepanja Donalda Trumpa na pragu proizvodnje cepiva proti covid-19. Potem se v oglasu pojavi zdravnica. Več

  • Izak Košir

    29. 10. 2020  |  Politika

    »Z vami smo, Poljska!«

    Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je danes ob 11. uri pred veleposlaništvom Poljske v Ljubljani, izvedla protestno akcijo v znak solidarnosti s poljskimi protestnicami in protestniki, ki se borijo proti omejitvi pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Ob tem so simbolično uporabili obešalnike in vrvi.  Več

  • Izak Košir

    28. 10. 2020  |  Politika

    »Zakonski in nezakonski otroci«

    Vladni odlok o dopolnitvah Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covidom-19, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 22. oktobra letos, v 2. členu našteva ožje družinske člane, med njimi so tudi »zakonski in nezakonski otroci«. Oznaka nezakonski otrok je v letu 2020 najmanj izključevalna.  Več

  • Izak Košir

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Ljubljana brez varde

    Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli sklep, s katerim so na predlog Levice obsodili delovanje in zbiranje predstavnikov paravojaških milic in nacionalističnih skupin v Ljubljani. Več

  • Izak Košir

    17. 10. 2020  |  Politika

    Delež tistih, ki vladi podeljujejo oceno nezadostno, iz meseca v mesec raste

    Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana, so ugotavljali, kako prebivalke in prebivalci Slovenije ocenjujejo delovanje in komuniciranje aktualne vlade, pa tudi, kakšno je njihovo zaupanje v sposobnost vlade ob prihajajočih domačih in svetovnih izzivih. Delo vlade kot nezadostno ocenjuje 32 odstotkov vprašanih, še nadaljnjih 16 odstotkov pa le kot zadostno. Kot dobro ali zelo dobro delo vlade vidi le 23 odstotkov vprašanih. Glede na oktobrske podatke raziskave Barometer, ki jo Mediana redno izvaja za časnik Delo, ugotavljajo, da pripravljenost vlade vlade podpira le še malenkost več ljudi, kot stranko SDS (19 odstotkov). Več

  • Izak Košir

    16. 10. 2020  |  Politika

    »Vlada povsem nepripravljena na drugi val epidemije«

    Koalicija ustavnega loka je danes vladi poslala poziv, v katerem je izpostavila, da je bila slovenska vlada povsem nepripravljena na drugi val epidemije. "Medtem ko je nemška vlada v šestih mesecih po izbruhu prvega vala epidemije pripravila 8.500 dodatnih postelj za bolnišnično oskrbo bolnikov s covid-19, slovenska vlada ni zagotovila niti ene dodatne postelje na intenzivnih oddelkih, niti ni zagotovila dodatnega osebja za oskrbo okuženih bolnikov. Kupovala je nekajkrat preplačano opremo, ki se je izkazala za neuporabno," so v javnem pismu zapisali prvopodpisniki Jože P. Damijan, Luka Mesec, Marjan Šarec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek.  Več

  • Izak Košir

    16. 10. 2020  |  Politika

    Organizatorji protestov: »Policijska represija je bila politično motivirana«

    Protestnice in protestniki so sporočili, da se bodo tudi danes uprli "diktaturi vlade Janeza Janše in ponovno kolesarili po vsej Sloveniji". "Varno, odgovorno, vendar neustrašno in neustavljivo, vse dokler ne pade ta nesposobna in zločinska strahovlada!" je protestna ljudska skupščina sporočila v izjavi za javnost. Danes naj bi tako ob 19. uri ponovno kolesarili.  Več

  • Izak Košir

    8. 10. 2020  |  Politika

    Protesti bodo navkljub vladnim grožnjam, na kolesih in z obvezno masko, sporočajo organizatorji

    Organizatorji protestov so se danes odzvali na izjavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je dejal: "Če smo v preteklosti petkove kolesarje in vse tiste, ki so mesece kršili odlok, spremljali relativno stoično in brez velikih intenzitet v smislu legitimiranja, izdajanja ali pa napotitve inšpektoratu za zdravje podatkov, ki so rezultirali v izdajanju kazni, naj napovem, da bo od jutri naprej to drugače. Ne smemo si zatiskati oči, da so bila ravno petkova kolesarjenja ena najbolj evidentnih in grobih kršitev ves čas zadnjih treh ali štirih mesecev. Tisti, ki so se tega udeleževali, ukrepov niso upoštevali. Od jutri naprej lahko torej pričakujejo, da bo policija identifikacijo in kaznovanje izvajala mnogo mnogo striktneje." Več

  • Izak Košir

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Pozabljena Koroška

    Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, kjer skrbijo za osebe z motnjami v duševnem razvoju, je največje žarišče okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Od prve potrjene okužbe pri zaposleni osebi so minili slabi trije tedni, medtem pa je število naraslo na skupno 103 (73 uporabnikov, 27 zaposlenih, 3 prostovoljci). Ves ta čas so zaposleni delali po 12 in več ur dnevno, soočali pa so se tudi s pomanjkanjem prave zaščitne opreme. Kot da bi nanje vsi pozabil. V sredo je vlada obiskala Koroško in obljubila rešitve. Slaba vest? Verjetno. Pa tudi reševanje javne podobe. Več

  • Izak Košir

    7. 10. 2020  |  Politika

    Opozicija v boj proti Janševi avtoritarni državi z Jožetom P. Damijanom

    Današnje Delo poroča, da namerajo štiri opozicijske stranke ustaviti erozijo ­demokracije in pravne države. Pobudnik teh pogovorov je ekonomist Jože P. Damijan. Agresivno politično kadrovanje, privatizacija zdravstva, ukinitve nadzornih agencij in oblikovanje novih institucij regulatorjev trga so dovolj zaskrbljujoče poteze vlade Janeza Janše, da se je opozicija združila v upanju, da lahko reši Slovenijo pred propadom pravne države.  Več

  • Izak Košir

    6. 10. 2020  |  Politika

    Pričakujejo opravičilo predsednika vlade Janeza Janše

    Ob aktualni spremembi vladnega odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim koronavirusom v delu, ki zadeva uporabo zaščitnih mask, se Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) zastavlja nekaj dilem, ki zahtevajo pojasnila vlade. Ko je vlada pred dvema tednoma zaostrila zahtevo o nošenju mask v vrtcih in šolah, je sindikat odločno nasprotoval zahtevi, da morajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pri delu z otroki v oddelkih obvezno nositi maske, saj je ocenil, da tako z otroki ni mogoče vzpostaviti ustreznega stika in dosegati temeljnih pedagoških smotrov. Več

  • Izak Košir

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    Čas je za radikalne

    Že Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno. Hodijo na proteste, so družbeno in politično dejavni, udeležujejo se akcij, predvsem pa se trudijo biti vidni in slišani. Da si bodo morali izboriti svoj prostor pod soncem, se zavedajo tudi v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki ga je medijski radar ponovno zaznal v zadnjih nekaj tednih. Njihov večmesečni molk je sicer posledica ukrepov za zajezitev covid-19, vseeno pa je težko konkurirati medijski pozornosti, ki jo je v okoljevarstvo usmerila mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Slednja je v boju za podnebno pravičnost združila mlade po svetu ter sprožila shode, poimenovane Petki za prihodnost, ki smo jih lahko spremljali tudi v Sloveniji. Cinične pripombe, da so se mladi protestov udeleževali zgolj zato, da jim ni treba sedeti pri pouku, se danes zdijo kot škodoželjne opazke tistih, ki so še vedno slepi za težave, s katerimi se sooča sodobna družba. Več

  • Izak Košir

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Tožba za 38 tisoč evrov

    Barbara Furjan, sestra pokojnega Blaža Furjana, je 17. septembra na Facebooku zapisala, da je na svoje ime prejela tožbo treh oseb, ki so se prepoznale v dokumentarnem filmu V imenu resnice, v katerem je tragična Blaževa zgodba opisana skozi oči pričevalcev in komentatorjev. Blaževa smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj nekateri viri trdijo, da 20-letnik, ki je leta 1997 služil vojaški rok v Vojašnici Staneta Rozmana, ni napravil samomora, temveč je bil umorjen. Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Koga motijo padli kolesarji?

    Pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila fotografija razbite plošče na spomeniku padlim športnikom kolesarjem nasproti tržnice v Kosezah v Ljubljani. Spomenik, ki je posvečen vsem v NOB padlim kolesarjem, je bil odkrit leta 1952, na sedanje mesto pa postavljen leta 1978. V samostojni Sloveniji je bil že večkrat tarča vandalov, plošča z imeni kolesarjev partizanov je bila večkrat razbita. V zadnjih letih so spomenik nekajkrat polili z oljem ali ga drugače onesnažili. Člani krajevne borčevske organizacije so ga vsakič znova očistili, pogosto s svojimi sredstvi, vsak napad so tudi prijavili na policijsko postajo in na oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, saj spomenik sodi v kulturno dediščino. Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Zakaj tudi Koroška potrebuje parado

    Preteklo soboto, 12. septembra, je na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, potekala prva Parada ponosa. Lahko bi rekli, da je bila v Sloveniji sploh prva, ki je potekala v manjšem mestu. Udeležilo se je je približno 150 ljudi, to je za prvič in glede na okolje spodbudna številka. Podpornice in podporniki so prišli iz vse Slovenije, nekaj jih je bilo iz tujine, sporočilo pa je bilo jasno: parade ponosa niso več zgolj stvar velikih mest in prestolnic. V Mariboru so jo lani pripravili prvič, v Ljubljani pa bo prihodnjo soboto, 26. septembra (sicer v nekoliko okrnjeni različici glede na okoliščine zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa), potekala že dvajseta. Pri prireditvah, ki opozarjajo na enakopravnost in človekove pravice, je decentralizacija zelo pomembna, saj večja mesta praviloma veljajo za strpnejša, manjši kraji za konservativnejše. Mladi predstavniki populacije LGBT+ zato nemalokrat s podeželja »bežijo« v večja mesta, kot sta Ljubljana in Maribor. Več

  • Izak Košir

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    Kdo so MAO?

    »Politična levica v Sloveniji. Lenin, Marx in Stalin zanjo niso več dovolj radikalni. Zdaj časti Maa. Protesti v Ljubljani, 4. septembra 2020, ki jih podpirajo mainstream mediji in SD, LMŠ, Levica,« je 5. septembra na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša in zraven objavil fotografijo članov Mladinske aktivistične organizacije (MAO) na protivladnih protestih, na kateri v rokah držijo napise MAO. Javnemu stampedu na mlade, ki na Trgu republike zgolj uveljavljajo svojo demokratično državljansko pravico do protesta, so se pridružili tudi mediji blizu stranke SDS, Nova24TV je o njih objavila članek, ki je nosil naslov »Zakaj se moramo bati mladih MAO aktivistov: iz ZDA prihaja val levičarskega nasilja, ki ima korenine v maoizmu«, Domovina.je pa je svoj zapis o tem naslovila »Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?«. Tudi novinar TV Slovenija Jože Možina ni ostal tiho, prav tako je delil fotografijo mladih protestnikov in pripisal: »Kaj je v glavah ljudi, da se zgledujejo po diktatorju/režimu, ki je pobil 65 milijonov ljudi in rušil kulturo? Močno orožje maoizma je bilo javno ščuvanje-poniževanje in ritualno sramotenje drugače mislečih, na koncu ubijanje. Smo še lahko naivni?« Ob tem je pripel tudi povezavo na videoposnetek s portala YouTube, ki ga je objavil skrajno desni teoretik zarot Paul Joseph Watson. Več

  • Izak Košir

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    »Boli me Pipi«

    Na Hrvaškem je precej prahu dvignila oglaševalska akcija za brezalkoholno pijačo Pipi, saj je na enem izmed oglasov ilustracija moškega para na plaži. »Vreme se spreminja, časi pa tudi,« piše ob ilustraciji, na kateri eden od moških v mivki riše srce, objava pa je pospremljena tudi s ključnikom #bolimepipi. Več

  • Izak Košir

    8. 9. 2020  |  Družba

    V soboto prva Parada ponosa na Koroškem 

    V soboto, 12. septembra 2020, bo v Slovenj Gradcu potekala prva Parada ponosa na Koroškem. Dogodek se bo v obliki javnega shoda pričel ob 16. uri pred stavbo »Stara komunala« (Partizanska pot 12), na isti lokaciji pa povorki sledi kulturno-politični program. Z geslom »o(b)stajamo!« koroška Parada ponosa sporoča, da je čas, da se LGBTIQ+ skupnost na Koroškem počuti varno, sprejeto in domače. Po Ljubljani in Mariboru bo Slovenj Gradec tretje mesto v Sloveniji, ki bo dobilo svojo parado ponosa, s katero shodi in povorke po svetu opozarjajo na (ne)vidnost LGBTIQ+ oseb v družbi.  Več

  • Izak Košir

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Svet

    Gladovna stavka s tragičnim koncem

    Res redki so primeri, ko v državi, ki je članica Nata, človek umre zaradi gladovne stavke. A 27. avgusta se je zgodilo prav to. V Turčiji je po 238 dneh stradanja v istanbulskem zaporu ugasnilo življenje pravnice Ebru Timtik. Ko je umrla, je imela zgolj 30 kilogramov, štela je komaj 42 let. Pravičnega sojenja, zaradi katerega se je za gladovno stavko odločila, ni dočakala. Njena smrt je v Turčiji sprožila val novih množičnih demonstracij, med katerimi so protestnice in protestniki vzklikali, da je Ebru nesmrtna in da bo »morilska država« odgovarjala. Več

  • Izak Košir

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Ko država legalizira homofobijo

    Skupnost LGBT+ je na Poljskem na udaru, saj jo politiki z desnega pola v javnosti izkoriščajo za pridobivanje političnih točk, zato so lezbijke, geji, biseksualci, transspolne osebe in drugi, ki »zastopajo« barve mavrične zastave, stigmatizirani. Zdi se, da se Poljska vrača v čase, ko so osebe, ki so jih označili za čarovnice, sežigali na grmadah. Več

  • Izak Košir

    1. 8. 2020  |  Politika

    »To stanje bo postalo relevantno tudi za slovenske državljane in ne zgolj migrante«

    "Razmere v Centru za tujce so pretresljive že na pogled, kako je stanovalcem si ne moremo predstavljati," so v odzivu na Mladinin članek Z azilanti po novem brez milosti zapisali v civilni iniciativi InfoKolpa. Poudarili so, da so se pred leti zgražali nad metodami, infrastrukturo in brutalnimi ukrepi nad migranti v Bolgariji, Turčiji in Grčiji, nato pa je to "postalo normalno". Tudi za razmere v Centru za Tujce se bojijo, da bodo postale "normalne". "Podobno kot je bilo pred leti nepredstavljivo, da bi Slovenija množično izganjala ljudi in jim onemogočala pravico do mednarodne zaščite," so dodali. Več

  • Izak Košir

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Svet

    Peterson se zdravi v Beogradu

    Februarja je v javnost pricurljala novica, da se kanadski klinični psiholog Jordan Peterson zdravi zaradi hude odvisnosti od benzodiazepinov (skupina anksiolitikov), pred tem pa naj bi bil celo v umetni komi in blizu smrti. Več

  • Izak Košir

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    Bi morali tudi na spletni strani RTV Slovenija onemogočiti komentarje?

    Programski svetnik Matej Košir je na nedavni seji programskega sveta RTV Slovenija večkrat pozval, naj se onemogočijo komentarji pod prispevki na Multimedijskem centru RTVS (MMC), s čimer bi po njegovem prihranili 300 tisoč evrov na leto za plače 15 moderatorjev komentarjev. Več

  • Izak Košir

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Vlada ima težave ...

    Slovenska vlada ima na Twitterju dva računa – oba sta uradna, le da na enem, ki je praviloma glavni, tvita v slovenskem jeziku, na drugem pa v angleščini. Ta je namenjen obveščanju mednarodne javnosti. Več

  • Izak Košir

    23. 7. 2020  |  Politika

    »Domovi za starejše se spreminjajo v poceni negovalne bolnišnice«

    Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) zavrača trditve ministra za zdravje Tomaža Gantarja v včerajšnji oddaji 24ur zvečer, s katerimi je poskušal odgovornost za stisko, v kateri se znašli zaposleni in stanovalci Doma starejših Hrastnik, prevaliti na SSZS kot strokovno združenje izvajalcev institucionalnega varstva. "Popolnoma nerazumljivo je, da minister za zdravje skrb za obolele stanovalke in stanovalce prelaga na dom za starejše, ki bi ga po njegovem osebnem mnenju morali že zdavnaj zapreti. Skupnost bo vztrajala pri opozarjanju na napake in odločitve, ki so v nasprotju s sklepom vlade in z veljavno zakonodajo. Skupnost si vseskozi prizadeva za kar najbolj kakovostno in strokovno skrb za stanovalke in stanovalce domov za starejše ter v celoti zavrača očitke o politični motiviranosti," so pri SSZS zapisali v sporočilu za javnost. Več

  • Izak Košir

    20. 7. 2020  |  Politika

    Generalni direktor RTV Kadunc: »Politika je naša tema, ne naš gospodar«

    Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, se je v današnjem zapisu na spletnem portalu MMC odzval na izjave predsednika vlade Janeza Janše, ki mu je, kot je poudaril, naprtil vrsto RTV-bremen, ko ga je "v živo prek TV-zaslona označil za slabo vodstvo". "Že vse od takrat me muči nemir. Kako zelo sem kriv. Kako sem mogel biti tako slep, da nisem videl, da bi lahko davkoplačevalcem prihranili milijone. Kako nisem mogel videti, kako hudo ljudem škodimo z razkrivanjem korupcije, gospodarskih afer; kako otrokom otežujemo učenje z izobraževalnimi oddajami v času epidemije in šolanja od doma; kako ljubiteljem glasbe, literature, umetnosti nasploh kvarimo okus in kako sprijeno potvarjamo zgodovinska dejstva!" je zapisal Kadunc.  Več

  • Izak Košir

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Propagandna anketa

    Vlada Republike Slovenije je 9. julija na Facebooku objavila videoanketo, v kateri so »naključne« slovenske državljane spraševali, ali bi si na pametni telefon namestili aplikacijo za varovanje pred novo koronavirusno boleznijo (covid-19). Do danes si jo je ogledalo že več kot 67 tisoč ljudi, to pomeni, da je bil njen doseg precejšen. Anketo si je resda ogledalo veliko uporabnikov in uporabnic Facebooka, vendar so jo številni komentirali in jo delili z začudenjem, češ da je zelo enoznačna. Da bi si aplikacijo, do katere je zadržana tudi stroka, denimo informacijska pooblaščenka in Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, brez težav naložili na telefon, so povedali kar vsi vprašani na ulici. Več

  • Izak Košir

    14. 7. 2020  |  Politika

    Morda pa je res čas, da Janša spregovori o Srebrenici

    Nedavni zapis predsednika vlade Janeza Janše o Srebrenici je v današnjem javnem pismu komentiral tudi raziskovalni novinar Matej Šurc, sicer soavtor številnih knjig o orožarski aferi, med katere spadajo tudi trilogija V imenu države ter Prevarana Slovenija. Šurc se je odzval na Janšev sporni tvit, ki ga je obsodila tudi nekdanja hrvaška predsednica Jadranka Kosor ter številni drugi politiki in politični komentatorji na območju nekdanje Jugoslavije. "Janša je zadnji v tej državi, ki lahko pametuje o genocidu v Srebrenici in o žalostni usodi bosanskih Muslimanov oziroma Bošnjakov v brutalni vojni v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995," je zapisal Šurc. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Obstoj Radia Študent ogrožen

    Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Pravljica o mavrični družini

    Najbrž ste že slišali za slikanice Mali junaki, gre za personalizirane knjige za otroke. Te so pravi hit, in to ne zgolj v Sloveniji. Zgodbo o uspehu sta leta 2013 napisala Rado Daradan in Mic Melanšek. V sedmih letih se je slovensko podjetje Hooray Studios razširilo v osem držav (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Avstralija, Španija), do danes pa je prodalo zavidanja vrednih 1,7 milijona knjig (od tega zgolj lani 700 tisoč). Več