Jure Trampuš

3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

Sodišča resnice

Diskreditacija zgodovinarja

Dr. Božo Repe je že dolga leta trn v peti desnici, verjetno zato, ker kot zgodovinar ne pritrjuje njihovemu pogledu na čas slovenskega osamosvajanja. A nekaj so različni zgodovinski pogledi, pa tudi psevdo- ali ljubiteljsko-čitalniške interpretacije preteklosti, povsem drug problem pa je sistemski poskus utišanja zgodovinarja.

Repe je imel sredi februarja na dveh belgijskih univerzah predavanji o nastanku samostojne Slovenije. »Predavanji sta bili dobro obiskani … navzoč je bil prvi ambasador Belgije v samostojni Sloveniji Jean Louis Mignot, s katerim sva imela nato dolg in zame zelo koristen razgovor o njegovih pogledih na nastanek Slovenije,« je Repe zapisal za Dnevnik.

A vsi ne menijo tako. Ker je bil na letaku za predavanje narisan grb nekdanje SFRJ, se je oglasil Janša in zapisal, da je »ogabno«, ker Repe predava »o bratstvu in enotnosti« na vaše stroške. Nova24tv je pisala »o škandalu brez primere«, Žan Mahnič pa je postavil poslansko še stroške. Nova24tv je pisala » «, Žan Mahnič pa je postavil poslansko še stroške. Nova24tv je pisala » vprašanje, kdo je kril stroške predavanja, ki se oooggglllaaašššuuujjjeee »»»ppoodd ttoottaalliittaarrnniimm ggrrbboomm«?

Bilo bi smešno, a je žalostno. Grb nekdanje Jugoslavije je simbol ugasle države, ki, kot je zapisal Repe, po »nobenem zakonu, predpisu ali resoluciji, ne evropski in ne slovenski, ni ’totalitarni’ simbol«. Pot je Repe plačal iz raziskovalnih sredstev, kot to počno univerzitetni profesorji, honorarju, ki mu ga je ponudila Université Libre de Bruxelles, pa se je odpovedal in prosil, naj ga kot del povrnitve stroškov nakažejo ljubljanski filozofski fakulteti.

Kdor misli, da gre za nagajanje ali nedolžno (četudi nedopustno) nerazgledanost poslanca SDS, se moti. Diskreditacija ima točno določen cilj. Kot bi zapisal Repe: »Pri vsem skupaj gre za očitno prizadevanje, da bi nekakšna strankarsko-medijsko-ljudska ’sodišča resnice’ mimo (trenutno še veljavne) univerzitetne in raziskovalne avtonomije določala, kaj sme kdo raziskovati in o čem predavati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.