Stres zaradi segrevanja

Priložnosti, pa tudi nevarnosti obujanja nepremičninskega trga

Hotel s petimi zvezdicami na Bavarskem dvoru v Ljubljani, ki ga družba Intercontinental gradi v sodelovanju s srbskim Delta Holdingom.

Hotel s petimi zvezdicami na Bavarskem dvoru v Ljubljani, ki ga družba Intercontinental gradi v sodelovanju s srbskim Delta Holdingom.
© Uroš Abram

Slovenija in zlasti Ljubljana se po dolgem času prebujata iz primeža krize. Nepremičnine se počasi, a vztrajno dražijo. Gospodarski kazalci so čedalje boljši. Turizem raste po vsej državi (število gostov se je povečalo za 7,5 odstotka), še posebej pa v Ljubljani, kjer je bilo decembra lani kar 16,8 odstotka več prenočitev kakor leto prej. Vse to spodbuja vlagatelje, da se odločajo za naložbe v nepremičnine.

Mejnik je bila ljubljanska Situla. S prodajo vseh stanovanj v tej stolpnici konec lanskega leta je bil dan jasen znak: trg se prebuja. Projekti, kot je soseska Belle vie Tivoli, kjer je dolgo stala gradbena jama, so razprodani.

Oživljanje nepremičninskega trga je privabilo tudi tuji kapital. Južnoafriški sklad Greenbay je kupil zemljišče in projekt ljubljanskega Kolizeja, kjer bo po 15 letih nategovanja namesto opere s hotelom stala še ena »luksuzna« soseska. Tudi projekt Emonike je privabil južnoafriški kapital. Najbolj pa je segrevanje trga vidno pri hotelih.

Hotelski velikan Intercontinental v sodelovanju s srbskim Delta Holdingom gradi hotel s petimi zvezdicami na Bavarskem dvoru. Nasproti hotela, čez cesto, naj bi Zlatarna Celje prav tako gradila hotel, in to na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobila z gradnjo hotela Plaza v BTC-ju. Družba Rastoder, posrednica pri preprodaji zemljišča za Intercontinentalov hotel, naj bi bila kupila še nezgrajeni del Stožic, delno z namenom gradnje hotela. Hotel je predviden tudi na opuščenem gradbišču Imosove Tobačne tovarne. Prav tako v gradbeni jami ob Celovških dvorih v Šiški.

Pred slabim desetletjem smo doživljali enako gradbeno mrzlico, le da so se takrat gradila nakupovalna središča. Po uspehu BTC-ja in razvoju nakupovalnega območja na Rudniku so bila nakupovalna središča naenkrat povsod – Intersparov oziroma SES-ov nakupovalni center na križišču obvoznice in Celovške ceste, nakupovalno središče v Emoniki in seveda danes opustele Stožice.

Kaj se bo zgodilo s hotelsko mrzlico, ki jo je zlahka upravičiti s porastom turizma? Na prvi pogled je vsakršna aktivnost dobrodošla. Dobro je, da se iz gradbenih jam končno dvignejo speči projekti, da dobimo nove stavbe in da gradbeništvo oživi, saj je to gospodarska panoga z velikim multiplikacijskim učinkom. Po dolgem obdobju gospodarske depresije so zgodbe o novih tujih naložbah in oživitvi trga pozitivne.

Toda.

Kaj bo, ko turizem ne bo več rastel tako naglo? Ko Ljubljana ne bo več neodkrita destinacija? Ko bo zaradi gospodarskih gibanj turizma vse manj? Bo hotelsko mrzlico čakala podobna usoda kot mrzlico nakupovalnih središč?

Treba se je zavedati, da je spreminjanje prostora enosmerna ulica. Naložbe, katerih izvedba je predvidena v prihodnjih letih, so ključnega pomena za mesto in državo. Zgrajene stavbe bodo še dolgo določale podobo našega malega prostora. Zato je ključno, da so projekti izpeljani korektno in kakovostno.

Prav tako se je treba zavedati, da smo za tuje vlagatelje in sklade komaj opazna pika. Kakovost izvedbe in vpliv na okolico ne bosta prva na seznamu skrbi projektnih vodij in finančnih analitikov skladov – zanje je pomembna predvsem cenovna razlika. To je opazno že pri Intercontinentalovi stolpnici na Bavarskem dvoru. Glede na vizualizacije smo pričakovali bleščeč, visokotehnološki objekt, a stvarnost je drugačna. Fasadni sistem, uporabljen na objektu, je precej nizkega cenovnega razreda. Vlagatelj ga je poskusil oplemenititi s potiskom vzorca, ki asociira na luksuzno blagovno znamko, a je učinek v najboljšem primeru mlačen. Poleg tega ima fasadni plašč premajhno zvočno izolativnost za to zelo prometno lokacijo. Kako bo hotel upravičil pet zvezdic, če se bosta v njem slišala hrup avtomobilov in avtobusov s križišča in zaviranje vlakov z bližnje železniške postaje?

Lekcija iz obdobja 2001–2010 je bila boleča. Doživeli smo nepremičninski in ekonomski balon, njegov pok in posledice, ki jih občutimo še danes. Balon se znova napihuje. Tujih vlagateljev seveda ne gre odganjati, bilo pa bi smiselno, da bi od njih tudi kaj zahtevali in pričakovali, če nič drugega, vsaj korektno kakovostno izvedbo projektov, skladno z načrti in vizijo prostora. Kajti ko bodo stanovanja prodana, naložbe v hotele povrnjene, dobiček pospravljen v davčne oaze in se bo gospodarstvo obrnilo navzdol – tako kot se pri vsakem ciklu –, bo o vsem tem prepozno razmišljati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.