Parkiranje v mestu
Vidne in nevidne težave zaradi obilice parkirišč

Šumi: v središču Ljubljane bo kar še nekaj časa makadamsko parkirišče, ki delno stoji celo v izkopu. Nekaj korakov naprej »kompozicijo« dopolnjuje parkirišče na lokaciji nesojenega NUK 2.
© Uroš Abram
Ko govorimo o parkiriščih, bi lahko parafrazirali pregovor, da je živeti z njimi nemogoče, a brez njih ne gre. Parkirišča so poleg cest in avtomobilov sestavni del prometnega sistema in s tem pomembna prvina urbanih zasnov. Obseg, umestitev in oblikovanje parkirišč usodno soustvarjajo podobo mest. A žal se z »mirujočim prometom« prepogosto ukvarjamo le obrobno, češ, parkirišča pač morajo (nekje) biti. Koliko parkirišč mora vsaka stavba imeti glede na namen in velikost, je natančno predpisano v občinskih prostorskih načrtih in vsaj toliko jih mora vsak investitor zgraditi skupaj s stavbo. To se zdi logično: parkirnih mest mora biti dovolj za vse prebivalce oziroma uporabnike stavbe. Vendar tako sklepanje vpliva na vizualno privlačnost mesta in tudi na količino prometa, zdravje prebivalcev – ter celo na njihove denarnice. Parkirni normativi temeljijo na predpostavki, ki izhaja iz podzavestnega prepričanja vsakega voznika: da mora na cilju vedno čakati prosto parkirno mesto, in to zastonj. Vozniki pa smo v naši družbi vsaj občasno skoraj vsi odrasli ljudje, zato je sprememba mišljenja težka in počasna in jo vedno spremlja velik odpor.