Nemški sredinec Natu

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je zavrnil pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa po povečanju obrambnih izdatkov, češ da ni »realistično«, da bi Nemčija zaradi Nata namenjala dva odstotka BDP za obrambo. Gabriel je dejal, da bi bilo treba upoštevati tudi drugo porabo, kot je razvojna pomoč: »Diplomacija, razvojna pomoč in ekonomsko sodelovanje, vse to je pomembno pri stabilizaciji regije.«

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg mu sicer ni ostal dolžan. Odgovoril je, da gre pri obrambnih izdatkih in pri razvojni pomoči za dve »različni zadevi«, a je tudi sam v nadaljevanju moral priznati, da sta oba elementa – varnostna in razvojna pomoč – skupni temelj miru. In če tako pogledamo na »obrambne izdatke«, postane slika držav, ki so bolj in manj solidarne v mednarodni skupnosti, malce drugačna.

Ravno ta teden so v OECD objavili zadnje podatke o denarju, ki ga kot razvojno pomoč namenjajo posamezne države.» 

Podatki kažejo, da je lani Nemčija za razvojno pomoč namenila kar 0,7 odstotka BDP, nekajkrat več v primerjavi z ZDA, ki so lani za razvojno pomoč namenile zgolj 0,18 odstotka BDP. ZDA, ki so nekajkrat večje, so lani drugim državam pomagale s 33 milijardami dolarjev, Nemčija pa kar s 25 milijardami.

Slovenija, kot so nam potrdili tudi na zunanjem ministrstvu, po zadnjih podatkih za razvojno pomoč namenja enak delež kot ZDA – 0,18 odstotka BDP –, kar pa je vseeno več, kot dajejo Slovaška, Madžarska, Poljska ali Češka. Kakor seveda pravi Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, »so milijoni, namenjeni razvojni pomoči, boljša in bolj dolgoročna investicija v mednarodni mir kot pa obrambni izdatki«. Bučarjeva pravi, da je zato Slovenija v preteklosti npr. v Afganistanu skušala pomagati predvsem z razvojno pomočjo namesto z orožjem, žal pa tega trenda v prihodnosti ne vidi.

Slovenija je namreč lansko leto »klonila« pred zahtevami ZDA po povečanju obrambnega proračuna. Lani je naša država obrambne izdatke povečala za 11 odstotkov glede na leto prej, medtem ko so se slovenski izdatki za razvojno pomoč povečali le za 0,03 odstotka. Pa še to, kot nam je dejala Bučarjeva, predvsem zaradi nujnih večjih izdatkov, ki so posledica begunske krize.