Ikonična arhitektura

Leta 1929 je bila v Barceloni velika svetovna razstava. Tam so velesile – še zadnjič pred finančno depresijo – predstavile vse presežke svoje industrije in tehnološkega napredka. Med bliščem in pompoznostjo paviljonov, ki so tekmovali, da bi države predstavili v najbolj glamurozni podobi, je bil tudi oblikovno skromen, a pojmovno izjemno bogat objekt.

Ludwig Mies van der Rohe, sin kamnoseka in priučeni arhitekt, član slovitih nemških modernistov, zbranih v šoli Bauhaus, je paviljon weimarske Nemčije zasnoval tako, da je mlado republiko predstavil kot demokratično, razvojno in kulturno napredno državo. Razmislek o paviljonu je osredinil okoli ideje praznega volumna, brez aktivne razstave ali ostalih kosov opreme. Prav pomanjkanje opreme je Miesu omogočalo, da je obravnaval objekt kot enovit in neprekinjen prostor. Definirale so ga zgolj statične strukture, zamegljevanje območja med tem, kar je znotraj in kar je zunaj, pa je dosegel z ubiranjem različnih arhitekturnih trikov. Nemški paviljon je zaradi presenetljive enostavnosti in pojmovne skladnosti čez noč postal zvezda svetovne razstave.

Verjetno se še sam ni zavedal, da bo oblikovanje barcelonskega paviljona pomenilo tisto prelomnico v njegovi karieri, ki ga je postavila za enega od absolutnih temeljev mednarodne modernistične arhitekture. Njegovemu imenu v čast ter dediščini, ki jo je zapustil v arhitekturni teoriji in praksi, je bila v barcelonskem paviljonu leta 1987 sklicana prva skupščina komisije za podelitev odličij za največje aktualne presežke v evropski arhitekturni produkciji. Nagrado Evropske unije – nagrado Miesa van der Roha – komisija podeljuje bienalno, namenjena pa je zavedanju ter krepitvi odnosa do kakovostnih prostorskih zasnov in inovacij v Evropski skupnosti. Nagrado so v preteklosti prejela mnoga zveneča imena evropske arhitekture, denimo sir Norman Foster, Peter Zumthor, Rem Koolhaas, Alvaro Siza in drugi. Komisija podeljuje tudi nagrade za perspektivne arhitekte, ki jo je leta 2007 prejel slovenski tandem Bevk-Perović, in sicer za prenovo stavbe fakultete za matematiko, ter se tako postavil ob bok drugim slovitim evropskim arhitekturnim birojem, na primer NL studiu, arhitektom Langarita-Navarro in Studiu UP.

Tudi letos komisija med 355 kandidati (desetimi slovenskimi) izbira projekt, ki je v zadnjih dveh letih pustil največji pečat pri razvoju arhitekturne produkcije v evropskem prostoru. Določila je že pet finalistov, med katerimi bo izbrala in 26. maja v Barceloni slavnostno razglasila letošnjega prejemnika prestižne nagrade. Predstavljamo nekaj najboljših projektov, nominiranih za nagrado.