Osnovna dejavnost: riboznanstvo

Gostilna Pod trto
Strunjan 32, Portorož
Tel.: 05 678 23 72
Pod trto lahko iščete senco in strgate po pekaču vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 22. ure.

Ambient:
klasika na krožniku, klasika v ambientu – preprosto, domače, toplo

Napitki:
le odprta malvazija in refošk; škoda – riba iz pečice je tako dobra, da bi jo bilo fino poplakniti s kakšno resnejšo kapljo

Dostopnost:
parkirišče vis-a-vis gostinskih duri se zdi dovolj veliko; za gibalno ovirane ni hudih zaprek

Fino:
romb in grdobina v pečici
mešane školjke

Ne tako fino:
hobotnica v solati razkuhani rezanci

Ob podatku, da kilogram romba ali grdobine stane 45 evrov in da smo poleg tega jedli hladno in toplo predjed (in sladico), se je zaokroženi račun ustavil pri številki 40 evrov na grlo.

»Mladi ste, vem, da bi radi nadaljevali z modernjakanjem in eksperimentiranjem in ekstravagančenjem, ampak danes odločam jaz!« je čredici inšpektorskega podmladka na obalni mini turneji razložil tradicionalnim gostinskim praksam naklonjeni starosta ekspedicije in konzumobil spretno parkiral ob koncu strunjanskega drevoreda, nato pa se že med sedanjem za mizo spustil v kramljajočo debato z brkatim birtom. V gostilnah stare šole, predvsem primorskih, gre pač tako – ker ponudba ni odvisna le od sezone, ampak tudi od nihajoče razpoložljivosti vodnih organizmov, se bolj kot prebiranje postavk na jedilnem listu izplača čvek s šefom sale. Ta bo, če je spreten, znal prodati najboljšo robo, gost pa bo, če je pameten, prisluhnil priporočilom.

Naša ekipa je tako najprej v soglasju dvignila roke za oval mešanih hladnih prigrizkov, na katerem so se izkazali predvsem mazavi bakalar in krasne drobne istrske olive, malo manj pa sicer s paradižniki lepo okarakterizirana, a v ustih neprijetno čigumijasta hobotnična solata. Pod trto je tisti tip placa, ki krožnike rad podlaga z rukolo in opremlja s krhlji limon, rezinami pomaranč in avtorsko izrezljanimi redkvicami, v glaže pa naliva – in tega mu nikakor ne štejemo v dobro – le odprto malvazijo in refošk. V hladilniku bi se že zaradi odlično pripravljenega ribovja splačalo imeti vsaj kakšno flašo malvazije – zanimivih in tudi cenovno ugodnih polnitev te sorte je na onih koncih več kot dovolj.

Nazaj k ovalom: pri toplih predjedeh se je ekipa razdvojila: polovica se je navduševala nad pestrostjo in frišnostjo kapesant, dagenj, dondol, vongol in britvičark, prelitih z okusno, a rahlo preveč vodeno buzaro, druga polovica pa je sicer odobravajoče kimala radodarnemu odmerku divjih špargljev na širokih rezancih, a obenem negodovala nad razkuhanostjo nudeljnov, ki so se, preden ji je veliko porcijo uspelo pojesti do konca, zavoljo obilja omake še dodatno razčofotali. Ako hodiš po poteh Konzumovih ogleduhov, potem vedi, dragi bralec, da Pod trto količine odmerjajo na veliko – če boste štirje, bo več kot dovolj, če naročite ribo iz pečice za dva. Čeprav je res, da sta bila romb in grdobina v našem protfanu tako hudobno sočna, krompir tako nesramno hrustljav, zaft pa tako hinavsko dišeč, da se nismo ustavljali, dokler reč ni bila izpraznjena do konca in obrana do kosti. Izjemna surovina, še izjemnejša dodelava; bravo!

Po takem vrhuncu obmorske južine nam je bilo nato čisto vseeno, ali je limonin sorbet precukrast, ali sta jabolčni in skutni štrudelj v mikrovalovki (brez potrebe, saj vemo, da štrudlja ne pečejo za vsakega gosta sproti) prekurjena do konca in ali je jagodna torta dodelana s starošolskim vodno-škrobnato-pudingastim prelivom. Takole namreč zapisujemo v povzetku zapisnika: kdor gre Pod trto, naj si ne izmišljuje preveč – školjke in ribe, to je to.