Ilinka Todorovski

23. 5. 2017  |  Družba

Notranja razprava o prispevku o Thompsonu na TV Slovenija bi bila nujna 

V celoti objavljamo mnenje varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski glede prispevka Igorja Pirkoviča o Thompsonu

Igor Pirkovič in Thompson med klepetom v Tedniku na nacionalni televiziji

Igor Pirkovič in Thompson med klepetom v Tedniku na nacionalni televiziji
© RTVSLO

V programih in platformah RTV Slovenija ni prepovedanih tem. Dogodki in pojavi, ki so v javnem interesu, ne smejo biti tabu. Dolžnost ustvarjalcev pa je, da natančno premislijo in definirajo fokus novinarske obdelave (zakaj je nek dogodek pomemben za slovensko javnost, kateri zorni je relevanten, kaj je informativna vrednost), tematiko umestijo v kontekst (predstavijo okoliščine in dejstva, ki nepogrešljivo osvetljujejo tematiko) in jo podajo v skladu z najvišjimi poklicnimi normami, predvsem natančno, nepristransko, celovito, na podlagi preverjenih dejstev; verodostojnost, na kateri sloni zaupanje javnost, da so podane vsebine resnične in da niso zavajajoče, je ena od temeljnih vrednot javnega medijskega servisa.

Zlasti pri televizijski obravnavi tematik, ki zadevajo človekove pravice in svoboščine in temeljne demokratične vrednote, ter vsebin, ki z ideološkim nabojem javnost bolj delijo kot povezujejo, se v televizijskih programih RTV Slovenija pričakuje še odgovornejši novinarski pristop, z zavedanjem družbene moči, ki jo ima televizija, ko gledalce hkrati naslavlja z besedilom, sliko, grafiko, glasbo. Ko ni pomembno samo, kaj je sporočeno, ampak tudi kako je to sporočeno. Pomemben je tudi izbor žanra ali formata (kako je kaj povedano in prikazano).

V televizijskih programih RTV Slovenija se pričakuje še odgovornejši novinarski pristop, z zavedanjem družbene moči, ki jo ima televizija, ko gledalce hkrati naslavlja z besedilom, sliko, grafiko, glasbo. Ko ni pomembno samo, kaj je sporočeno, ampak tudi kako je to sporočeno.

Napovedan koncert J. P. Thompsona je bila relevantna novinarska tema, saj je od napovedi naprej (in tudi po prepovedi) sprožala kontroverze, odzive, pozive, tudi polemične komentarje, podžigala ideološke debate o polpretekli zgodovini - od druge svetovne vojne do zadnjih vojn ob razpadanju SFRJ. Vprašanje, kdo je avtor, ki je glasbeno v Sloveniji skoraj neznan (kot je bilo povedano tudi v prispevku v Tedniku*), a nenehno dviga prah - veliko prahu (kot je bilo prav tako povedano v Tedniku), je torej relevantno vprašanje. Celovit novinarski prikaz, vsestranski in podan s kritično distanco, bi pomenil dodano vrednost k javni razpravi.

Novinarju in uredniku Igorju Pirkoviču ne gre oporekati pravice do odpiranja in obdelave tematike Thompsonovega koncerta ter odločitve, da del odgovorov poišče (tudi) pri glasbeniku, ki je tarča kritik. Prav tako mu ne gre oporekati pravice, da tematiko kot poznavalec glasbene scene in produkcije umesti tudi v kontekst razmerja med priljubljenostjo domače in tuje glasbe (ki sicer ni bilo predmet široke javne razprave), ali pa do prezentacije tematike v lastnem avtorskem stilu. Vsekakor pa gre od uredniškega in novinarskega pristopa upravičeno pričakovati natančnost v navajanju dejstev, premišljen izbor zornega kota in žanra, predvsem pa doslednost, ko gre za fokus in kontekst ter spoštovanje poklicih meril.

Menim, da se nespoštovanje najvišjih standardov in vrednot RTV Slovenija lahko ugotovi glede načel nepristranskosti, verodostojnosti, odgovornosti in pravičnosti, kot so opredeljena v točkah 1.2., 1.4, 1.5 in 1.6 v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija.**

Načelo nepristranskosti (1.2.) je bilo kršeno s tem, ko gledalcem tematika ni bila posredovana celovito in s kritično distanco do pojavov, ki pojasnjujejo kontroverze okoli Thompsona, torej do besedil, poteka koncertov in intervjuvančeve družbene pojavnosti, vključno z uporabo sovražnega govora, v povezavi z zločini, storjenimi v imenu totalitarne ustaške ideologije, in drugimi družbenimi deviacijami v novejši zgodovini. Avtor je ravnal prav, ko je intervjuvanca vprašal o kritikah glede njegovega »ustaštva«, poveličevanja nasilja itd, vendar odgovorov ni soočil z nasprotnimi dejstvi, ni jih kritično ovrednotil, denimo s podvprašanji, navajanjem drugačnih dostopnih informacij, pevčevih zapisanih in izgovorjenih izjav, posnetkov nastopov itd. ali s predvajanjem izjav poznavalcev hrvaške družbene stvarnosti, ki bi intervjuvančeve izjave postavile v drugačen zoren kot in tako ustvarile informacijsko celoto. Žanr, za katerega se je avtor odločil (intervju z delnim povzemanjem vprašanj in odgovorov), ne bi smel biti ovira za celovit pristop; tako kot je avtor v uvod vključil svoje observacije o domači glasbeni sceni, bi moral v vezni tekst vključiti tudi druga (bistvena) dejstva. (»Poročanje mora biti čustveno neopredeljeno, hkrati pa naj odseva širino in dobro obveščenost novinarja. Uravnoteženo je treba sporočati ali predstavljati bistvena dejstva in stališča ter ohranjati nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov. Nepristranskosti v informativnih programih ne zagotavlja le preprosto matematično uravnavanje, v katerem se sleherno stališče enakomerno dopolnjuje z nasprotnim, marveč celovita predstavitev okoliščin, v katerih so ta stališča nastala.«)

Avtor je ravnal prav, ko je intervjuvanca vprašal o kritikah glede njegovega »ustaštva«, poveličevanja nasilja itd, vendar odgovorov ni soočil z nasprotnimi dejstvi, ni jih kritično ovrednotil, denimo s podvprašanji, navajanjem drugačnih dostopnih informacij, pevčevih zapisanih in izgovorjenih izjav, posnetkov nastopov itd. 

Načelo v verodostojnosti (1.4.) je bilo kršeno s tem, ko gledalcem niso bile podane vsestranske informacije o tematiki, torej o pesmih, ki jih je izvajalec (tudi) pel na koncertih, o eksplicitno sovražnem govoru in izražanju nacionalne nestrpnosti v besedilih teh pesmi, o sporočilnosti ikonografije na koncertih, o vsebini totalitarne ideologije, ki se navezuje na pozdrav Za dom spremni (hrvaško ustavno sodišče je pritrdilo, da ta pozdrav pomeni »manifestacijo rasistične ideologije« in da spodbuja sovraštvo na temelju rasne, nacionalne in verske pripadnosti). Našteta in preverljiva dejstva intervjuvanec zamolči, zamolči pa jih tudi avtor prispevka. !vtor to morda stori iz nevednosti, neinformiranosti in nenamenoma, vendar ga to ne odveže odgovornosti. Prav tako prispevek brez kritične distance podaja intervjuvančev pogled na domnevno družbeno dihotomijo (na Hrvaškem), ki naj bi bila jedro kontroverz (»Poslušalec Thompsona je enako Domoljub ni enako Komunist«). (»Poročila morajo poslušalcem in gledalcem ponuditi dovolj vsestranskih informacij o nekem dogodku ali temi, da bodo lahko oblikovali svoj pogled na določeno zadevo.«)

Načelo odgovornosti (1.5) je bilo kršeno s tem, ko gledalcem ni bilo omogočeno, da bi si z vsestransko osvetljeno tematiko in umestitvijo v družbeni kontekst ustvarili mnenje o obravnavani tematiki, torej kontroverzah glede pevca in koncerta - denimo o vzrokih za dosedanje prepovedi koncertov ali o statusu Thompsona na Hrvaškem ali o obravnavi tega fenomena v hrvaški javnosti. Ob tem pa prispevek, dramaturško povezan z navidez nevtralnim besedilom in v navidez nevtralnem žanru intervjuja, kot enakovredne navaja informacije o intervjuvancu, ki so za razumevanje tematike manj bistvene (poudarjene vrline v odnosu do družine, vere, domovine). (»Glavni namen zbiranja in posredovanja informacij je zagotavljati njihovo najširšo dostopnost in omogočiti uporabnikom, da si o določeni zadevi ustvarijo mnenje. Novinarjem in urednikom, ki zlorabljajo svoj poklic za širjenje lažnih ali prikrojenih informacij, je treba preprečiti delo.«)

Načelo pravičnosti (1.8.) je bilo kršeno s tem, ko novinar v prispevku ni ubesedil in slikovno prikazal vseh poglavitnih dejstev o načrtovanem koncertu in glasbeniku, s čimer je avtor lahko (vede ali nevede) zavedel gledalce oz. pri njih ustvaril vtis, da je jedro javne razprave domoljubje (in ne družbeno nesprejemljivi pojavi, ki spremljajo glasbenika oz. njegovo koncertno dejavnost). (»Nobeno poročilo ali programska vsebina nista poštena, če:
1. ne vsebujeta vseh poglavitnih dejstev;
2. vsebujeta nepomembne podatke na račun najpomembnejših dejstev;
3. nevede ali vede zavajata gledalce in poslušalce;
4. poročevalec uporablja besede ali prijeme, ki kažejo na njegovo pristranskost.«)

Kritični odzivi gledalcev so upravičeni in bilo bi nujno opraviti odprto notranjo razpravo o prispevku in odnosu do poklicnih meril ter tudi o razmerju med pravico do svobode govora in sovražnim govorom.

Na podlagi zapisanega menim, da so kritični odzivi gledalcev upravičeni in da bi bilo nujno opraviti odprto notranjo razpravo o prispevku in odnosu do poklicnih meril ter tudi o razmerju med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Informativnemu programu TV Slovenija, vodstvu TV Slovenija in vodstvu RTV Slovenija priporočam, da spodbudi takšno razpravo, da o zadevi sprejme stališče in s tem v zvezi ukrepa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.