Prostor vmes

Je bila ukinitev arkad ob Slovenski cesti res upravičena?

Zastekljene arkade pri hotelu Slon

Zastekljene arkade pri hotelu Slon
© Borut Krajnc

Mnogi, ki prvič obiščejo Ljubljano, so presenečeni nad življenjem in vrvenjem v mali, a izjemno živahni in kozmopolitsko odprti prestolnici. Sprehod skozi mesto marsikoga spomni na živopisana italijanska mesta. Že v avstro-ogrski monarhiji je veljalo, da se pri prečkanju Semeringa že čuti dih Sredozemlja. Na poti z Dunaja do Trsta so kot znanilke bližine morja na ljubljanski železniški postaji potnika pričakale v koritih zasajene palme. Vendar morja v Ljubljani še daleč ni na spregled. Ga je pa čutiti skozi sproščeno in kozmopolitsko naravo mesta. Ta je posledica lege mesta na križišču pomembnih prometnih in trgovskih poti. Zanemariti pa ne smemo niti vpliva zamisli arhitekta Jožeta Plečnika o Ljubljani kot veličastni, proti Sredozemlju odprti prestolnici. Plečnik je na svoji poti po Italiji spoznaval bogastvo sredozemske urbane kulture ter velik pomen javnih prostorov mesta za življenje na trgih in ulicah. Za severnoitalijanska mesta, ki ležijo med morjem in Alpami, je značilno, da imajo, tako kot Ljubljana, nestanovitno podnebje s hladnimi, neprijetnimi zimami, mnogimi deževnimi obdobji in vročimi poletji. Kljub podnebni podobnosti in primerljivi odmaknjenosti od morja pa je njihovo življenje obarvano z značilnim sredozemskim koloritom. Z zamislijo o Ljubljani kot sredozemskem mestu si je Plečnik ustvaril izhodišče za njeno široko urbanistično predelavo. Z nizom arhitekturnih intervencij je želel v zaspano provinco vnesti živahnost in odprtost. Ob tem se je naslonil na renesančne zglede, tako pri oblikovanju ulic in trgov kot pri urejanju rečnega prostora, mostov, parkov in palač. Eden od motivov, ki so Plečnika navdihnili v sredozemski arhitekturi, je bila široka uporaba mestnih arkad, obokanih sprehajališč, ki spremljajo in poglabljajo ulični prostor. S tem postane ulica do ljudi prijaznejša, njeno obrobje se razpre in mimoidoče prijazno vabi k splošni uporabi svojega zavetja. Ne le, da jih ščiti pred vremenom, pač pa ustvarja intimnejši odnos med ulico in obodnimi pročelji stavb. V toplejših in bolj deževnih krajih se arkadni hodniki uporabljajo kot zavetje za pešce pred soncem in dežjem. So kraj naključnega srečevanja, pogovorov, občasnih dogodkov, razširitve življenja na ulici, iskanja hladu v razgretih poletjih in toplote v hladnih zimah. So prostor vmes. Plečnik je na svoji poti prepoznal vrednost tega sveta, prostora, ki ni del zasebnega niti javnega.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.