Dekriminalizacija trdih drog

Ameriška zvezna država Oregon končuje »vojno proti drogam«  

Danes bi nas v večini držav tega sveta zaprli, če bi uživali nekatere psihoaktivne snovi, kot so denimo halucinogene droge, konoplja ali tudi tako imenovane trde droge, kot sta heroin in kokain. Ameriška zvezna država Oregon se je po zgledu na tem področju naprednejših držav odločila za korak v smeri dekriminalizacije celo trdih drog. Po novem zakonu boste lahko tam pri sebi imeli majhne količine (do pet gramov) kokaina, heroina ali metamfetamina in vas zaradi posesti ne bodo zaprli.

Pri takšnih zakonskih spremembah je pomembno ločiti med legalizacijo in dekriminalizacijo prepovedanih drog. Legalizacija pomeni, da sta z zakonom urejeni proizvodnja in prodaja psihoaktivnih snovi, dekriminalizacija pa v grobem pomeni, da posest droge ni kriminalizirana in da je za posest prepovedanih snovi predvidena denarna globa, ne pa tudi zaporna kazen. Pri posesti drog je treba še upoštevati, da gre v različnih državah pri različnih zakonih za različna pravila. Ponekod je količina posamezne snovi točno določena in se ne sme preseči, večinoma so seveda dovoljene manjše količine droge – za tako imenovano »osebno rabo«.

Simona Šabić iz združenja DrogArt, zasebne nepridobitne prostovoljske organizacije, ki se z zmanjševanjem škodljivih posledic drog med mladimi ukvarja že od leta 1999, meni, da je to, kar se je zgodilo v Oregonu, izredno pomemben korak naprej od »vojne proti drogam«, značilne za ZDA. »Vojna proti drogam ima veliko negativnih posledic, na primer nedostopnost programov pomoči uporabnikom, onemogočanje nekaterih programov, na primer za zmanjševanje škode, zaradi česar je veliko predoziranj, širita se virus HIV in hepatitis, uporabniki so zelo stigmatizirani, aretacije so pogoste, poleg tega je to veliko finančno breme za državo,« poudarja Simona Šabić in dodaja, da tako imenovana vojna proti drogam hkrati še bolj stigmatizira in socialno izključuje posameznike in družbene skupine, ki so že tako na obrobju družbe.

Pri DrogArtu so prepričani, da bo novi zakon v Oregonu zagotovo koristil uporabnikom in družbi na splošno, a dodajajo, da je seveda zelo pomembno, da se spremenjena zakonodaja tudi ustrezno izvaja v praksi in da se poleg tega krepijo in finančno podprejo ustrezni preventivni in terapevtski programi, v katere se lahko vključijo uporabniki.

Kot uspešen model učinka dekriminalizacije drog se pogosto navaja Portugalska. Tam so droge, od trave do heroina, dekriminalizirane že 17 let, med pozitivnimi učinki so tudi tile: število uporabnikov, ki so vzeli prevelik odmerek, se je z 80 na leto zmanjšalo na zgolj 16 leta 2012. Za primerjavo – leta 2014 je zaradi prevelikega odmerka predpisanih opiatov v ZDA umrlo 14 tisoč ljudi. Na Portugalskem so z drogo povezane smrti danes le tri na milijon prebivalcev, kar je petkrat manj, kot je povprečje v Evropski uniji, kjer število z drogo povezanih smrti na milijon prebivalcev znaša dobrih 17. Statistika na Portugalskem kaže, da je bilo pred dekriminalizacijo uporabnikov heroina približno odstotek prebivalstva oziroma sto tisoč ljudi, danes ocenjujejo, da jih je pol manj, torej 50 tisoč, večina od njih pa se zdravi.

In kako je s tem pri nas? V Sloveniji je posest manjše količine, za katero se predvideva, da je namenjena osebni rabi in ne preprodaji, obravnavana kot prekršek že kar nekaj časa. Pravzaprav je bilo tako že v Jugoslaviji od leta 1978. Za manjšo količino, ki pa ni natančno določena, je predvidena denarna kazen od 42 do 208 evrov oziroma pet dni zapora za prekršek.