Borut Mekina

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

V frankih

Posojila v švicarskih frankih so bila nateg. Toda dajale so jih večinoma banke v nemški in angleški lasti, ki jih ti dve državi ščitita

Protest varčevalcev v frankih v Ljubljani

Protest varčevalcev v frankih v Ljubljani
© Borut Krajnc

Švica je imela več desetletij politiko nizkih obrestnih mer. Ko se je med letoma 2005 in 2008 globalizirano gospodarstvo tik pred krizo začelo pregrevati, je večina evropskih centralnih bank začela višati obrestne mere. Komercialne banke so tedaj predvsem v Vzhodni Evropi, kjer je bil konkurenčni boj za komitente najhujši in nadzor nad bankami najslabši, začele z reklamnimi akcijami ponujati posojila v švicarskih frankih. Ta so bila najbolj priljubljena na Madžarskem, kjer jih je bilo leta 2011 skupaj 35 odstotkov, na Poljskem, kjer jih je bilo 20 odstotkov, v Avstriji jih je bilo leta 2011 po oceni švicarske centralne banke 15 odstotkov, na Hrvaškem in v Srbiji 10 odstotkov, v Sloveniji, Grčiji in Romuniji pa okoli 5 odstotkov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Matjaž Sušnik, član upravnega odbora Združenja Frank

    V frankih

    V članku z zgornjim naslovom avtor Borut Mekina govori o tem, da so predvsem tuje banke ponudile na našem trgu toksičen produkt, sedaj pa te iste banke aktivno ščitijo njihove domicilne države. A vendar, ali moramo res pričakovati servilnost ministrstva za fi nance do tujih bank? A ni primarna naloga vlade in ministrstev, da zagovarjajo interese države in državljanov? Čeprav stežka sprejemamo, da so nekaterim... Več