Borut Mekina

20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

Ministrstvo izbrisalo študente

Šolsko ministrstvo je na prikrit način za nazaj odvzelo socialne pravice številnim študentom

Udarec pod pasom: ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič

Udarec pod pasom: ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič
© Borut Krajnc

Po podatkih ministrstva za izobraževanje je 483 študentov, ki so redno vpisani na enega od visokošolskih študijskih programov, prvega oktobra izgubilo vrsto pravic, ki so povezane s študentskim statusom. Ne morejo več uporabiti bonov za prehrano, subvencij za prevoz in bivanje, štipendij, prav tako nimajo več zdravstvenega zavarovanja. To so študentje, ki so se »po vsej verjetnosti prepisali na drug študijski program in so svoje socialne pravice že izkoristili preko obsega študijskega programa in dodatnega leta na prejšnjem programu«, je pojasnilo ministrstvo.

Poleg omenjenih 483 študentov je prizadetih še dodatnih 1650, ki obiskujejo izredni študij ali so starejši od 27 let. To informacijo so na ministrstvu objavili šele dva tedna po tem, ko je začel zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi podatkov ministrstva za izobraževanje študentom pošiljati obvestila, da nimajo več zdravstvenega zavarovanja. Praktično nihče razen nekaj uradnikov na ministrstvu ni nič vedel o tej »reformi«. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je še prejšnji teden mnoge naivno mirila, da je prišlo zgolj do »tehnične napake«.

Študentka Lana N. pravi, da je bila ves čas nadpovprečna, zaradi česar je lansko leto poleg študija prava vzporedno vpisala še študij arheologije. »Ko sem se vpisala še na program arheologije, je bila ureditev takšna, da je predvidevala možnost prejemanja štipendije do dokončanja obeh študijskih programov,« razlaga. Lani naj bi študirala na dveh fakultetah, pri čemer je bil njen edini prihodek 240 evrov štipendije, s katero si je plačevala vse življenjske stroške: »Skozi mesec sem se komaj prebila, a je, sicer stežka, šlo. Tudi v zahvalo subvencionirani prehrani in nekaterim ponudnikom, ki jo nudijo brez doplačila.« Ker je pri študiju dosegla nadpovprečno visoke ocene, je v začetku letošnjega šolskega leta pričakovala tudi dodatek pri štipendiji za študijski uspeh. »Lahko si predstavljate, kakšen šok sem doživela, ko sem včeraj ugotovila, da te letos sploh ne bom prejela. Poleg tega pa nisem več upravičena do zdravstvenega zavarovanja, študentske subvencionirane prehrane, štipendije, študentskega doma, še česa, česar v naglici še nisem odkrila. Poskušajte se postaviti v kožo 2000 študentov, ki jih je diametralna sprememba njihovega položaja zadela kot strela z jasnega. Tako velika sprememba bi morala biti skrbno načrtovana in premišljena, kar pa v tem primeru več kot očitno ni.«

Razlog, zaradi katerega je ministrstvu Lani N. in še preostalim 2000 študentom odvzelo socialne pravice, je lanska sprememba 69. člena zakona o visokem šolstvu. Doslej je namreč veljalo, da se je lahko študent še pred dokončanjem prvega študija prepisal na drug program, pri čemer so se mu izkoriščena leta študentskega statusa z vsemi ugodnostmi vred začela šteti »znova«. Z zadnjo spremembo zakona pa je ministrstvo na posamezni stopnji študija skupna leta uživanja socialnih pravic omejila na trajanje enega programa plus dodatno leto, v primeru Lare N. to znaša skupaj štiri leta, pa četudi bo za dokončanje prve in druge fakultete potrebovala skupaj vsaj šest let. Z ministrstva za izobraževanje so nam odgovorili, da je po sprejemu novele zakona npr. vzporedni študij še naprej brezplačen, »ne pa tudi socialne pravice, ki so vezane na dolžino študijskega programa – ta rešitev je bila sprejeta v izogib izkoriščanja statusa študenta in pripadajočih pravic ter zaradi preprečevanja fiktivnega vpisa«.

Čeprav gre za enega večjih posegov v študentske pravice, je nenavadno, da o tem nihče, razen nekaj zaposlenih na ministrstvu za izobraževanje, ni vedelo ničesar. Še bolj nenavaden pa je način, kako je do spremembe prišlo. Pogled v državnozborske arhive namreč razkrije, da lani te spremembe ministrstvo ni predlagalo ob predlogu zakona o visokem šolstvu, ne v času javne razprave, ampak šele v obliki amandmaja, ki so ga koalicijske stranke z dvema različnima obrazložitvama vložile na sejo parlamentarnega odbora za izobraževanje. Ta »reforma« oziroma sprememba 69. člena prek novega 24. člena je bila izvedena takole – če citiramo ključni trenutek na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje 3. novembra lani: »Smo pri 24. členu, in sicer imamo amandma koalicijskih poslanskih skupin. Razprave ni. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov) Kdo je proti? (Nihče)«

Nihče, razen nekaj uradnikov na ministrstvu, ni vedelo nič o tej »reformi«. Študentska organizacija je prejšnji teden celo menila, da je prišlo do »tehnične napake«.

Z ministrstva za izobraževanje odgovarjajo, da je bil omenjeni zakon o visokem šolstvu sprejet transparentno, prek široke javne razprave. »Ne drži, da o spremenjenem 69. členu ni bilo nobenih razprav. Pri pripravi izhodišč novele ZViS so bili v razprave o 69. in 77. členu vključeni tudi predstavniki ŠOS in niso nasprotovali predlagani rešitvi …« odgovarjajo. A Alen Brkić, strokovni sodelavec za področje visokega šolstva pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), odgovarja, da pri spreminjanju zakona »govora o omejevanju socialnih pravic študentov« ni bilo. Amandma, na podlagi katerega je ministrstvo več kot 2000 študentom omejilo socialne pravice, se spominja, naj bi ministrstvo tedaj sprejelo zaradi nekega čisto drugega razloga – zaradi starih, t. i. predbolonjskih študentov, ki po tedanji ureditvi niso več mogli dokončati študija. Ministrstvo jim je omogočilo vpise na izredni študij, hkrati pa naj bi jim časovno omejilo pravico do socialnih pravic. In res, lani novembra je ministrstvo za izobraževanje na 69. člen sprva vložilo eno različico amandmaja, ko pa je prišlo do dejanske razprave v parlamentu, je ministrstvo vložilo drugačno besedilo, česar pa se poslanci očitno niso zavedali. Miha Kordiš iz poslanske skupine Levica, v kateri sedaj zaradi učinkov zahtevajo izredno sejo parlamenta in so prav tako glasovali za sporni amandma, pravi, da so bili izigrani: »Ministrstvo je izigralo tudi svoje poslance, ki niso vedeli, za kaj glasujejo.«

Tudi druge civilnodružbene organizacije, ki so sodelovale pri sprejemanju zakona, so presenečene. Marko Marinčič, predsednik visokošolskega sindikata, pravi, da ne vedo, o čem ministrstvo govori, da z njimi o takšni spremembi pravil ni nihče govoril, ker bi »rešitvi nasprotovali. Zavzemamo se, da je študij univerzalno dostopen za vse. Da se ministrstvo sedaj glede legitimnosti te spremembe sklicuje na nas, je nesramno,« dodaja. Tudi v Sindikatu vzgoje in izobraževanja (SVIZ) zanikajo navedbe ministrstva. Trdijo, da hočejo na ministrstvu zdaj krivdo za napako »kolektivizirati«. Sprememba 69. člena, poudarjajo, je bila sprejeta »brez razprave in brez posvetovanja s člani delovne skupine, na katero se ministrstvo zdaj zavajajoče sklicuje. Jasno je, da SVIZ določbe, kot je stopila v veljavo in se je zdaj izkazala za skrajno problematično, ne bi nikoli podprl.«

Kako so v parlamentu študentom odvzeli socialne pravice: »Smo pri 24. členu … Razprave ni. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov) Kdo je proti? (Nihče)«

Omejevanje fiktivnih vpisov, s katerimi so mnogi izkoriščali ugodnosti študentskega statusa, je seveda upravičeno. Država je zaradi tega fenomena v zadnjih letih sprejela že več ukrepov. Eden glavnih razlogov za fiktivne vpise je bila pravica do študentskega dela, a z zgoraj omenjeno spremembo zakona je ministrstvo nekaterim študentom odvzelo različne socialne pravice, ne pa pravice do študentskega dela. Hkrati pa takšni ukrepi ne bi smeli veljati za nazaj – Lana N. se je recimo lani vzporedno vpisala na še eno fakulteto na podlagi ureditve, ki bi ji omogočala prejemanje štipendije do zaključka študija na drugi fakulteti. In končno – takšno omejevanje zgornjega števila let študija je škodljivo za najbolj ambiciozne, ki so zdaj kaznovani. Ministrstvo za izobraževanje je v izhodiščih za pripravo omenjenega zakona o visokem šolstvu lani spomladi zapisalo, da se bo za diplomante, ki želijo pridobiti še eno visokošolsko izobrazbo brezplačno, ter za vzporedni in zaporedni študij vzpostavila možnost financiranja šolnin. Nič od tega se ni zgodilo, namesto spodbud je zdaj ministrstvo vzporednim študentom odvzelo socialne pravice in jim dejansko onemogočilo dodatni študij – četudi je res, da jim šolnin za to ne bo treba plačevati.

Sporni stavek bo sicer zelo verjetno naslednji mesec iz zakona izbrisan, saj so parlamentarne stranke ta teden soglasno sprejele predlog Levice po vnovični obravnavi spornega člena po skrajšanem postopku. Z ministrstva pa odgovarjajo, da trenutno potekajo tudi pogovori s predstavniki ŠOS, študentskega društva Iskra v zvezi z interpretacijo novega 69. člena zakona. Ne glede na to, kako se bo zgodba končala, pa bo primer ostal svarilo pred novimi metodami sprejemanja pomembnih reform mimo javne razprave in nepozornih poslancev

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Sebastijan Magdič, Služba za odnose z javnostmi MIZŠ

    Ministrstvo izbrisalo študente

    V 42. številki Mladine (20. 10. 2017, str. 22-23) je bil objavljen članek z naslovom »Ministrstvo izbrisalo študente«, novinarja Boruta Mekine, ki vsebuje nekaj netočnih trditev, zato terja pojasnilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v luči celovitega vpogleda v dejansko stanje glede koriščenja socialnih pravic, kot izhajajo iz spremenjenega 69. Več