Borut Mekina

 |  Mladina 42  |  Politika

Neonaci vicekancler

V Avstriji utegne podpredsednik vlade postati nekdanji neonacist, ki se je uril po gozdovih avstrijske Koroške

Mladi Heinz-Christian Strache na neonacističnem urjenju na taboru kasneje prepovedane skupine Ljudstvu zvesta mladina oz. Mladi Viking

Mladi Heinz-Christian Strache na neonacističnem urjenju na taboru kasneje prepovedane skupine Ljudstvu zvesta mladina oz. Mladi Viking
© Suddeutsche Zeitung

Nemški Suddeutsche Zeitung je naredil potezo, ki je avstrijski mediji zadnjih 20 let niso zmogli – na podlagi mnogih doslej mimogrede objavljenih informacij o preteklosti voditelja avstrijske FPÖ Heinza-Christiana Stracheja je rekonstruiral njegovo neonacistično preteklost. V dosjeju, ki so ga objavili, vidimo Stracheja z nacističnim pozdravom, v različnih uniformah, kot člana pozneje prepovedanih skrajnih skupin. Med letoma 1988 in 1994 ga vidimo na neonacističnih taborih in med drugim tudi na vojaškem urjenju nekje po gozdovih avstrijske Koroške. V Avstriji, so zapisali nemški novinarji, se te informacije zdijo nepomembne.

Pretekli konec tedna je na avstrijskih parlamentarnih volitvah njegova FPÖ, ki se je doslej tradicionalno napajala s protislovensko nestrpnostjo, dobila za skoraj tretjino več glasov kot na volitvah prej. Prejela je kar 26 odstotkov podpore, o čemer lahko njihova sestrska skrajno desna stranka v Nemčiji, Alternativa za Nemčijo (AFD), za zdaj zgolj sanja. V Avstriji so zdaj na sporedu koalicijska pogajanja, ki jih bo vodil mladi Sebastian Kurz, vodja zmagovite konservativne ÖVP. Ena verjetnejših koalicij je prav koalicija z FPÖ; v tem primeru bo Strache postal podpredsednik avstrijske vlade – vicekancler.

© Suddeutsche Zeitung

Nekdanji neonacist bo lahko postal drugi najmočnejši človek v sosednji državi, a v Sloveniji to očitno ne skrbi veliko ljudi. Nemška kanclerka Angela Merkel je ta teden izrazila zaskrbljenost zaradi vzpona FPÖ, medtem ko je v Sloveniji naš bivši veleposlanik v Avstriji, Aleksander Geržina, v komentarju za Slovensko tiskovno agencijo (STA) očitno izrazil splošno prevladujoče prepričanje slovenskega zunanjega ministrstva. Dejal je, »da Kurzeva zmaga ne kaže na splošen politični premik v desno, saj je ta ločnica vse bolj zabrisana«.

Poklicali smo v avstrijski komite Matthausen in govorili s članom njihovega upravnega odbora Robertom Eiterjem, ki je v času, ko je Strache z replikami nacističnih pušk streljal lučaj od Slovenije, ustanovil avstrijsko antifašistično gibanje. Vprašali smo ga, ali je ločnica med levico in desnico v Avstriji res vse bolj zabrisana. Odgovoril je: »To so neumnosti. Če povzdiguješ nekdanji SS, je stvar jasna.« Eiter pravi, da je na teh volitvah v avstrijski parlament prišla velika skupina rasistov in antisemitov. »Pri FPÖ ni nič zabrisanega, v zadnjem mandatu so poleg tega tudi jasno glasovali za ukrepe, usmerjene proti delavcem«. Razlog, zaradi katerega se je Avstrija nagnila skrajno desno, je po njegovem globlji od vprašanja migrantov. »Zame je najočitnejši razlog socialno razslojevanje. Produktivnost raste, avstrijski BDP je vse višji, a spodnjih 50 odstotkov ljudi od tega nima nič. Zato mnogi menijo, da nimajo več svojega predstavnika.« Tudi predstavniki slovenske manjšine razmišljajo podobno. Felix Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem, pravi, da Svobodnjaki že leta ustvarjajo vzdušje strahu in negotovosti; ko pa je še Kurz, mlad in simpatičen politik, začel povzemati njihovo retoriko vzbujanja strahu po vsej državi, recimo s populističnimi izjavami o tujcih, ki »izkoriščajo« socialni sistem, se je utrgal plaz. »Socialdemokrati niso pravočasno zaznali pravih strahov, ki spremljajo velik del Avstrijcev. To so morebitna izguba delovnega mesta, hitro naraščajoči izdatki za stanovanje, skrb za nego v starosti, skrb za pokojnine …, desnica pa je to vse prepakirala v strah pred priseljenci in ustvarila prepričanje, da so za vse strahove krivi begunci.«

© Suddeutsche Zeitung

Zanimivo bo spremljati (zadržane) izjave slovenskih politikov, če bo FPÖ res vstopila v vladno koalicijo. Ko je FPÖ leta 2000 z Jörgom Haiderjem na čelu sklenila vladajočo koalicijo z ÖVP, so sledile »sankcije« držav članic EU; te so nižale nivo diplomatskega predstavništva v Avstriji in omejile druge bilateralne stike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.