Težave s simbolom

Velenje je nekoč imelo prilastek Titovo, tam še danes stoji največji Titov spomenik v državi. Nekoč ga je del občinske politike želel odstraniti, a Velenje, rudarsko-delavsko mesto, ni nikoli zares nehalo biti rdeče. Vse od osamosvojitve občino vodi SD.

Na robu Titovega trga, osrednje mestne površine, stoji kip Stojana Batiča in Vladimirja Mušiča Onemele puške. Postavili so ga sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in prikazuje puške, uperjene v zemljo, na vencu okoli njih pa so skriti bakrena peterokraka, srp in kladivo. Nikoli več vojne, torej.

Ker je spomenik in fontano pred njim načel čas, je občina leta 2003 spomenik obnovila, zraven njega pa je zrasel kubrickovsko počrnel monolit, na katerem so vgravirana imena med drugo svetovno vojno padlih in pobitih Šalečanov. Gre za borce in druge žrtve fašističnega nasilja. Na črnem monolitu so srebrna peterokraka, znak OF in stilizirana podoba hribov. Letos jeseni je monolit na željo občinske zveze borcev dobil dodatek, veliko zvezdo. Stoji na podstavku, na videz je podobna veliki zvezdi z murskosoboškega Spomenika zmage, a velenjska zvezda je rdeča. Spomenik je dobil še manjši, intimnejši napis »Vaša pogum in smrt – naša svoboda«.

Janez Turinek je župnik na Senovem in stanuje na Titovi cesti. Je zvezdnik družabnih omrežij. Ko je bil mlad, je živel v Skornem pri Šoštanju. Na črnem monolitu je zapisano tudi ime njegovega starega očeta, ki so ga ubili Nemci. Župnik Turinek sedaj, kot je poročalo Delo, zahteva odstranitev nove rdeče zvezde, saj naj bi ta žalila čast in ime njegovega deda. Ali kot je zapisal na Twitterju, »župnika s Titove ceste je zmotila rdeča zvezda na Titovem trgu, ker je njegov dedek umrl za domovino Slovenijo, ne pa za partijo«. Pri tem mnenju vztraja. »Moj stari oče nima nič s komunistično revolucijo na Slovenskem,« je povedal v krajšem pogovoru.

Na velenjski občini mislijo drugače. V osnutku proračuna za leto 2018 so predvidena tudi sredstva za obnovo Titovega spomenika. Gre za ureditev okolice, postavili naj bi nekaj klopic, vse skupaj pa hortikulturno uredili. Stroški ureditve naj bi znašali sto tisoč evrov. Načrt za prenovo velike replike kipa »razmišljujočega stratega in revolucionarja«, ki ga je v izvirniku izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić, je nastal že pred leti, doživetje socializma pa je kot primerjalna prednost zapisano tudi v strategiji velenjske občine.

Simboli so sami po sebi prazni. Vsebino jim dajejo ljudje. Rdeča zvezda je bila morebiti res simbol komunizma, revolucije, a je hkrati simbol upora, upanja, vere v drugačen, boljši svet. To, da je danes aktualnejša, kot je bila pred desetletji, ne pomeni, da se vračajo časi totalne in represivne politike. Danes je rdeča zvezda, kot bi dejala pesnica Svetlana Makarovič, »upor zoper gnusobo tega sveta«.

Kdor v njej vidi samo komunizem, ne pozna niti zgodovine niti se ne zaveda kompleksnosti sedanjega sveta.