Sodišče pritrdilo Šamiju

Ministrstvo za notranje zadeve se je sklicevalo na sodne odločbe, češ da mu zapovedujejo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija na Hrvaško, zdaj pa ima samo težave s sodnimi odločbami. Upravno sodišče mu je naložilo, da mora ponovno odločiti o Šamijevi prošnji za azil in da mu mora tudi nemudoma vrniti pravice, ki jih ima kot prosilec, ki so mu jih (nezakonito) odvzeli takoj po neuspešnem poskusu deportacije konec lanskega leta.

Šamijeva zgodba je znana. V Sloveniji je vložil prošnjo za azil, a na notranjem ministrstvu so se odločili uporabiti določbe t. i. dublinske uredbe, ki državam omogoča deportacijo prosilca za azil v državo, kjer je vstopil na ozemlje EU, ker je ta prva odgovorna za obravnavo njegove prošnje. Naša država bi v Šamijevem primeru lahko uporabila diskrecijsko pravico (ki jo prav tako daje ta evropska uredba) in sama odločila o njegovi prošnji za azil, saj gre za dobro integriranega, v družbo vpetega prosilca, ki si je pri nas v času dveh let upravnih in sodnih postopkov, povezanih s prošnjo, ustvaril nov dom. A na ministrstvu so se potem izgovarjali, da te pravice Slovenija ne more več uporabiti, ker je Šamijev (azilni) postopek pravnomočno zaključen.

Šami se je na odločitev o deportaciji pritožil na upravno sodišče, to pa je v času božično-novoletnih praznikov potrdilo, kar so v en glas trdili vsi pravni strokovnjaki za azil – da Slovenija ima pravico do uporabe diskrecijske pravice in sprejetja Šamijeve prošnje, vse dokler je ta na njenem ozemlju, ne glede na to, ali je bil azilni postopek že končan ali ne.

Ministrstvu za notranje zadeve je naložilo, da mora (ponovno) sprejeti Šamijevo prošnjo in o njej odločiti. Naložilo mu je tudi, da mora upoštevati njegove navedbe o povezanosti s Slovenijo, o delovanju v slovenskem socialnem in kulturnem življenju in pri delu z begunci ter presoditi, ali ne bi prav zato uporabilo diskrecijske pravice. Sodišče je poleg tega izdalo začasno odredbo, s katero je Šamiju dalo pravno podlago za bivanje v Sloveniji, dokler se postopki ne končajo.

Upravno sodišče pa mu je v neki drugi sestavi dalo prav tudi glede statusa prosilca za azil. Ministrstvu je naložilo, naj mu odvzeti status z vsemi pravicami nemudoma vrne.

Na ta poziv oziroma sodbo se ministrstvo še ni odzvalo, pričakovati pa je pritožbo. Na vrhovno sodišče se je namreč pritožilo tudi zaradi omenjene začasne odredbe, ki prosilcu omogoča bivanje v Sloveniji. A težko je verjeti, da bi vrhovno sodišče odpravilo začasno odredbo, saj je ta nujna glede na vsebinsko odločitev sodišča, ki je potrdilo Šamijeve navedbe, da bi mu bile z deportacijo kršene človekove pravice iz azilnega postopka.

Ni pa za vlado vse črno, premier Miro Cerar je s sodbo dobil potrditev, da ni oziroma ne bi ravnal v nasprotju z zakonom, če bi Šamiju omogočil bivanje v Sloveniji navkljub pravnomočni odločbi o deportaciji, kar mu SDS očita v ustavni obtožbi. Res pa je, da sodba zanj prinaša tudi vse neprijetnejše odločitve, in to tik pred volitvami. Bo predsednik vlade pokleknil pred notranjo ministrico? Mu bo končno uspelo biti tudi njen predsednik in jo bo prepričal o nujnosti spoštovanja človekovih pravic in veljavne zakonodaje?