Gregor Kocijančič

26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

Pretentani nigerijski princi

Umetna inteligenca vrača udarec spletnim prevarantom

Simulacija klepetalnega bota Re:Scam: bot prevarantu sporoča, da mu bo številko bančnega računa posredoval tako, da bo vsako število zapisal v novo sporočilo.

Simulacija klepetalnega bota Re:Scam: bot prevarantu sporoča, da mu bo številko bančnega računa posredoval tako, da bo vsako število zapisal v novo sporočilo.

Lekcija, ki smo se je naučili že pri prvih korakih v splet: ko ti piše neznanec in ti v zameno za pomoč ponuja ogromne količine denarja, gre za prevaro. Pošiljatelji takšnih sporočil se navadno predstavljajo kot nesramno bogati ljudje, ki so se znašli v težavah, recimo v zaporu, zato do premoženja trenutno nimajo dostopa, a če jim bomo pomagali z denarnim nakazilom, ki jih bo spravilo iz zagate, nas bodo kasneje nagradili z milijonskimi zneski. Kupčija je mikavna: vložili bomo nekaj tisočakov, dobili nekaj milijonov, pa še dobro delo bomo naredili.

Takšne ponudbe so posebej pogosto pošiljali samooklicani člani nigerijske kraljeve družine, zato se je teh goljufij prijelo ime prevara nigerijskih princev. Začetki takšnih zvijač sicer segajo še v čas pred internetom in tako je tudi scenarijev malo morje: od manj verjetnih, bizarnih, da bomo z donacijo treh milijonov dolarjev nigerijskemu astronavtu omogočili tajni polet v vesolje, do kanček verodostojnejših, da se nam obeta dediščina po premožnem daljnem sorodniku, za katerega nismo še nikoli slišali. Čeprav so scenariji domiselni, je njihova prevarantska narava praviloma očitna že na prvi pogled. Vsebina takšnih sporočil je preprosto preveč nesmiselna, da bi ji verjeli. A še vedno se najdejo številni naivneži, ki tem potegavščinam nasedejo. Tudi pri nas. In zdi se, da bodo »nigerijski princi« dejavni, dokler bodo na naših modemih gorele zelene lučke.

Vseh teh prevar se seveda ne lotevajo Nigerijci, a Microsoftovo poročilo iz leta 2012 priča, da jih več kot pol izhaja iz zahodne Afrike. Izjemno dejavni so denimo v Gani, kjer so spletne prevare ena temeljnih aktivnosti tamkajšnjih nepridipravov. Ti so si nadeli ime Sakawa Boys in za večjo uspešnost pri nategovanju zahodnih naivnežev se zatekajo po pomoč k tamkajšnjim šamanom, ki segajo po črni magiji in drugih obredih. Gre za ironičen pojav, saj so ti čarodeji šarlatani, ki za plačilo izrekajo izmišljene uroke, s katerimi prevarajo vraževerne spletne prevarante.

Pri spletnih zvijačah gre skoraj vedno za kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti, zato je storilce težko izslediti, oblasti pa ob prijavi tudi nimajo pristojnosti za aretacijo spletnih goljufov zunaj svojih meja. Toda od časa do časa koga vseeno zasačijo, kar svetovno javnost opozarja, da so spletni goljufi še vedno na delu – prav tako pa, da vsi »nigerijski princi« niso iz Nigerije. Prejšnji teden so v ameriški zvezni državi Louisiani aretirali 67-letnega Michaela Neuja, ki naj bi bil posrednik pri transakcijah med oškodovanci in sleparji. Očitajo mu kar 269 dejanj pranja denarja in nezakonitih nakazil, pri vseh naj bi bil posrednik; del pridobljenega denarja naj bi bil nakazoval prav v Nigerijo. Dogodek je pomemben tudi zato, ker so pri takšnih sleparijah aretacije izjemno redke.

Medtem pa so se prevarantom postavili po robu tudi uporabniki spleta. Vse več se jih pretvarja, da na goljufije nasedejo, in »princem« pošiljajo dolga sporočila, v katerih se spuščajo v podrobnosti fiktivnih kupčij zgolj zato, da bi jim kradli čas in dajali lažno upanje. In seveda zato, da bi se zabavali.

Zgodbe, ki jih prodajajo »nigerijski princi«, lahko zaradi bizarnosti sprožijo izjemno zabavne dialoge. Nenadoma se lahko znajdemo sredi dogovorov o čezoceanskem transportu velikanskih količin zlata.

Ker se prevaranti s klepetalnim botom zapletajo v pogovore, ki se končajo brez prevare, imajo manj časa za sleparjenje resničnih ljudi.

A v tem primeru časa ne krademo zgolj »nigerijskim princem«, temveč tudi sebi. Zato je novozelandsko podjetje Netsafe, ki se ukvarja z varnostjo na spletu (in ocenjuje, da se s spletnimi prevarami na leto obrne kar 12 milijard ameriških dolarjev), ustvarilo klepetalni bot (chatbot), poimenovan Re:Scam, ki se s prevaranti pogovarja namesto nas in je tudi specializiran za nategovanje spletnih nategovalcev. Njegova primarna vloga je vzpostavljanje dialoga s spletnimi prevaranti: Re:Scam jim do onemoglosti postavlja nadležna, smiselna, včasih pa tudi precej naključna vprašanja in podvprašanja.

Klepetalni bot Re:Scam je zasnovan tudi tako, da ima ogromno umetnih person, ki med pogovorom s prevaranti lahko delujejo izjemno zavzete, pa tudi malo naivne, celo bebaste. Od časa do časa sporočilu dodajo celo kakšno slabo šalo. A prav zato, ker je person ogromno, prevaranti niti po številnih pogovorih z njim ne dojamejo, da se pravzaprav dogovarjajo z računalnikom. Poleg tega klepetalni bot sproti nadgrajuje besednjak, saj njegove odzive usmerja umetna inteligenca.

Gre za izjemno učinkovito orodje za krajo časa »nigerijskim princem«. Ker se ti zapletajo v pogovore, ki se bodo končali brez prevare, imajo manj časa za sleparjenje resničnih ljudi.

Naslednjič, ko vam afriška modra kri pošlje elektronsko sporočilo, ki vam obljublja bogastvo, ga torej prepošljite na elektronski naslov me@rescam.org. Primer bo pristal v rokah duhovitih robotkov, ki živijo zgolj zato, da trolajo »nigerijske prince«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.