Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    »Ta film je postal svetovni problem«

    Čeprav je Mako Sajko (rojen leta 1927 v Tržiču) – dobitnik letošnje Štigličeve nagrade za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije – ustvarjalno pot neprostovoljno končal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je njegov opus izjemno bogat in vpliven: posnel je kar 17 kratkih dokumentarnih filmov, ki so bili po izbiri obravnavane tematike, slogu pripovedovanja in tehnični izvedbi nedvomno pred svojim časom. Njegovi eksperimentalni, družbenokritični filmi kažejo tako napredno miselnost, da so izjemno relevantni še danes. Na letošnjem umetniškem trienalu EKO8 v Mariboru so predvajali njegov dokumentarec Strupi (1964), ki v svetu velja za pionirski izdelek v žanru okoljevarstvenega dokumentarca, na letošnjem festivalu kratkih filmov FeKK v Ljubljani pa je bil predstavljen njegov film Stopnice ljubezni (1971), ki govori o ljubezenskih zvezah, nastalih na podlagi ženitnih oglasov. Ker Sajko verjame, da je vloga dokumentarnega filma spodbujanje družbenih sprememb, je snemal napredne filme, ki jih je močno zaznamovala družbena angažiranost: obravnavali so teme, o katerih je javnost molčala. Slavica Exception (1971) iz feministične perspektive portretno pripoveduje o delavski etiki mlade striptizete, Promiskuiteta (1974) govori o nevarnosti nezaščitenih spolnih odnosov, Kje je železna zavesa (1961) preroško napoveduje konec strogo varovane meje med vzhodno in zahodno Evropo. Njegov daleč najbolj razvpit dokumentarec pa je Samomorilci, pozor! (1967), ki je prekinil dolgoletni molk o žgoči problematiki samomorov med mladimi Slovenci, z njim pa je ugasnila tudi Sajkova kariera. Film je oblasti stopil na žulj, ker je pokazal zlaganost idealne podobe srečne socialistične mladine, zato je vizionarskega režiserja izobčila iz filmskega sveta. Njegovo delo, čeprav ga je politični sistem utišal na vrhuncu ustvarjalne poti, živi naprej. Štiriindevetdesetletni Mako Sajko velja za eno največjih imen v zgodovini slovenskega filma. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Svet

    Proticepilski protestniki so skušali vdreti v prostore BBC in zgrešili za dobrih osem kilometrov

    Britanski nasprotniki cepljenja proti covid-19 – podobno kot nekateri privrženci gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), ki že mesece taborijo pred stavbo RTV na Kolodvorski ulici v Ljubljani – med drugim nasprotujejo medijski hiši BBC in ji očitajo promocijo cepljenja in širjenje lažnih informacij, povezanih s pandemijo koronavirusne bolezni. Več

  • Južnokorejska beatlomanija

    Korejski pop, znan predvsem kot K-pop, je gigantska industrija, vredna več kot pet milijard ameriških dolarjev. Zadnja leta silovito prodira čez državne meje Južne Koreje – in to še zdaleč ne zgolj v Severno Korejo, kamor K-pop iz Kitajske pripotuje na pretihotapljenih USB-ključkih, kar Kim Džong Un doživlja kot »anti-socialistično kulturno invazijo« in K-pop označuje za »smrtonosnega raka«. Ne, K-pop je gromozanske baze fanatično obsedenih oboževalcev zgradil po vsem svetu, celo pri nas, in je po veličini svojih finančnih uspehov primerljiv celo z ameriškim trgom. BTS, najpopularnejši korejski boyband, pogosto krasi vrhove lestvic najbolje prodajane glasbe v Združenih državah: v letu 2019 je prodal več plošč kot največje ameriške pop zvezdnice, denimo Ariana Grande, Taylor Swift ali Billie Eilish. V prvem valu pandemije koronavirusa je podrl rekord v številu ogledov spletnega pretoka koncerta, letošnjo pomlad pa se je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal kot najbolj poslušana veččlanska zasedba na Spotifyu, vodilni platformi za spletno pretakanje glasbe, na kateri se lahko pohvali s skoraj sedemnajstimi milijardami pretokov. Več

  • Oglaševanje v vesolju

    Kot je pred leti opozarjala pobuda Plakatopolis, živimo v prostoru, ki je prenasičen z zunanjim oglaševanjem. Kamorkoli pogledamo, smo obkroženi z jumbo plakati, osvetljenimi vitrinami citylight in bleščečimi digitalnimi panoji, a za kapitaliste jutrišnjega dne očitno niti to ni dovolj. Več

  • Renesansa raperk

    Zadnja leta postaja ženski glas v rap igri vse opaznejši in vedno bolj prevladujoč. Ameriško sceno so sicer že v zlati dobi hiphopa devetdesetih let močno zaznamovale raperke (denimo Missy Elliot, Bahamadia, Lauren Hill, Lil Kim in Foxy Brown), a v svetu rapa so do nedavnega kljub temu prevladovali moški. Zdaj pa postaja svetovna krajina hiphopa nekoliko bolj uravnotežena: vrhove lestvic najbolj prodajanih in s spleta največkrat pretočenih skladb krasijo imena ognjevito gajstnih, pohotno vulgarnih rap superzvezdnic, kot so na primer Cardi B, Megan Thee Stallion, Nicki Minaj in Doja Cat, na vrhove seznamov najboljših plošč leta po izbiri kritikov pa se uvrščajo številne glasbeno avanturistične, pesniško artikulirane, napredno misleče, družbenokritične in politično angažirane raperke, kot so denimo Little Simz, Young M. A., Noname, Tierra Whack, Rico Nasty in številne druge. Izjemno dolgo je trajalo, da so si ženske izborile mesto v tem nekoč izrazito moškem svetu, a zadnja leta se zdi, da so končno deležne pozornosti, ki si jo zaslužijo. Raperska krajina pa ne postaja uravnotežena zgolj po svetu, temveč tudi pri nas. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 7. 2021  |  Kultura

    »Skupna prihodnost so skupni prostori«

    Marjetica Potrč si v svojih socialno arhitekturnih projektih prizadeva vzpostavljati dobre participatorne prakse, katerih modrost je, da »ne delaš za skupnost, temveč skupaj s skupnostjo«, pravi in nadaljuje, da »zgolj tako lahko uresničiš idejo mesta, ki resnično deluje«. Beseda je tekla tudi o tem, kako se njeno delo z avtohtonimi skupnostmi križa z antropologijo, ter o tem, kaj se lahko od staroselcev naučimo na zahodu. »Svet je kot inteligenten organizem, v katerem lahko v istem času v različnih kulturah prideš do podobnih idej,« pravi in poudarja, da lahko »danes, ko se sprašujemo, kako bi lahko upočasnili neusmiljeno rast kapitala, novo znanje pridobimo zgolj tako, da presežemo svoje kulturne okvirje«. »Izmenjava znanja med znanstveniki in avtohtonimi prebivalci je pri tem ključna,« dodaja. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 7. 2021  |  Družba

    »Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni«

    Mitja Velikonja pojem politike razume »veliko širše, kot se danes zdravorazumsko reducira na zgolj strankarstvo, na »ta leve« in »ta desne««. Pravi, da so »politika vsi odnosi med skupinami ljudi, ki so na različnih položajih družbene moči«. V intervjuju za Mladino je zato beseda med drugim tekla o »temah preučevanja, ki imajo poleg znanstvenega pogosto tudi emancipatorni element, saj afirmirajo pomembnost vsega doslej spregledanega in vseh doslej spregledanih«. Več

  • Identitetne sloje lupi kot čebulo in se sprašuje, če je človek sploh lahko zares svoboden

    »V okolju, ki je najbolj mizogeno, homofobno in transfobno, obstaja pojav nekakšne transrodnosti. Sistem je rodil prav to, proti čemur se tako bori«, pravi Kukla, znana tudi kot Katarina Rešek, ko razlaga o pojavu virdžin, ki jih je v filmu Sestre postavila v sodoben kontekst. Kukla verjame, da s svojo resnico pomaga krhati patriarhat, za katerega meni, da »je danes najbolj prisoten v dejstvu, da ženske nase še vedno gledamo skozi moško oko«, a optimistično dodaja, da »je zdaj končno nastopilo obdobje, ko smo pričele izkopavati »žensko oko«, ki je zakopano nekje v globinah«. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura

    »Gledališče lahko spremeni miselnost vsega naroda«

    Gledališka režiserka Maja Kleczewska (1973) je ena najopaznejših ustvarjalk v sodobnem poljskem gledališkem prostoru, hkrati pa je tudi politična aktivistka – v gledališču in zunaj njega. Slovi po drznih, izrazito osebnih interpretacijah klasičnih dramskih besedil, s čimer namerava sledi pustiti tudi na naših tleh: te dni je v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani premierno predstavila svojo vizijo Cankarjevih Hlapcev. Več

  • Agropop art

    V preprostejših časih, pred kakšnimi petnajstimi leti, ko svojih dragocenih podatkov še nismo prostovoljno razdajali na Facebooku, saj smo čas namesto tega zabijali na proto-družabnem omrežju MySpace, je ljubljansko klubsko podzemlje zajel novi val treši rejv muzike, ki jo je v naše kraje uvozil kolektiv Smetnjak. To ni bil rejv, to je bil nu-rejv. To ni bil techno, to je bil techno rock. Smetnjak in njegovi nabliskani podaniki smo (bili) potomci Daft Punka, otroci Daft Punkovega »mlajšega polbrata« Ed Banger Records. Francoski elektro, electro-clash, francoski house, nu-disko, težko distorzirani synthi, epski dropi, rezki piski in štanc ritmi so tresli fluorescentne šuškave jakne pripadnikov prve generacije ljubljanskih hipsterjev, ki so se na večere Smetnjakovih zabav pred klubom K4 gnetli že ure, preden se je ta sploh odprl. Več

  • »Ustvarjamo lepoto iz sranja in povprečnosti«

    Vsak(a) ima svojo narcisoidnost. Anonimnost je naša oblika. Več

  • Offline brskanje po spletu

    Prejšnjo soboto so klasično ponudbo ljubljanske tržnice popestrile stojnice z nenavadno vsebino: med drugim smo lahko kupili denimo nošene spodnje hlačke ilustratorke Petre Korent, zavržene digitalne datoteke članov umetniškega kolektiva FrešTreš ali različne produkte z motivi »eksistencialnih emodžijev« – emodžijev, pod katere avtor Tadej Štrok izpisuje razna nihilistična sporočila. Poleg branjevk smo lahko tokrat na Plečnikovi tržnici podprli tudi mlade slovenske umetnike (in nekaj tujih), ki navdih, motive in koncepte svojih del črpajo iz medmrežja. Pod okriljem ljubljanskega zavoda Aksioma je potekala prva slovenska Yami Ichi tržnica, bolšji trg fizičnih predmetov, ki kažejo koncepte internetne umetnosti. Več

  • Suspendirani robotski psi

    Newyorčani še niso pripravljeni na futuristično distopijo, v kateri se po ulicah sprehajajo robotski psi. Kdo bi jim zameril? Roboti, ki so jih zadnjih nekaj mesecev po ulicah New Yorka sprehajali policisti, so videti, milo rečeno, srhljivo, njihovo premikanje deluje kot stop-motion animacija iz kakšne znanstvenofantastične grozljivke, obujene iz preteklosti, vendar pa so izjemno spretni in zmogljivi: »vidijo« v temi, spretno premagujejo ovire in agilno skakljajo po stopnicah. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Družba

    Sušifikacija žuželk

    Znanstvenofantastični spektakel Iztrebljevalec: 2049 v uvodni špici prikazuje neskončne kalifornijske farme, prekrite z gostimi oblaki megle, kjer kmetje ne vzgajajo živine, temveč debele ličinke še debelejših hroščev, ki v tej mrki viziji prihodnosti človeku pomenijo glavni vir beljakovin. Množična proizvodnja žuželk kot hrane za ljudi ima v filmu jasen namen: bližnjo prihodnost naše civilizacije predstaviti kot distopijo, ob kateri se gledalec zgrozi. A pravzaprav se ob tem prizoru želodci obračajo predvsem zahodnjakom: dobri dve milijardi ljudi po vsem nezahodnem svetu ima namreč najrazličnejše žuželke tako rekoč na dnevnem jedilniku. Najrazličnejše kulture po vsem svetu že od človeške zore glodajo čričke, gosenice, kobilice, črve in druge vrste malih gomazečih bitij. Ta bodo morda kmalu pristala tudi na naših krožnikih: številni okoljevarstveniki v žuželčjih obedih prepoznavajo rešitev za naš planet, ki (tudi) po zaslugi množične živinoreje naglo tone v okoljsko pogubo. Uslišala jih je evropska komisija, ki je te dni posušene ličinke hrošča mokarja zakonodajno odobrila kot primerne za prehrano. Podjetni posamezniki tudi pri nas že gojijo črvičke, ki bodo morda v naslednjih letih začeli polniti police vaših najljubših veleblagovnic. Dober tek vsem skupaj. Več

  • »To, da imamo mir, ni samoumevno«

    Manca Juvan (rojena leta 1981) je neodvisna fotografinja, ki je že dobrih 20 let mojstrica dokumentarne fotografije in družbeno angažiranega fotoreporterstva; to poleg njenega izjemnega opusa dokazujejo številne nagrade, ki jih je prejela za svoje delo. Za sabo ima pestro fotografsko pot, med drugim je objavljala v uglednih časopisih, kot so The Guardian, The Times in The Sunday Times. Sodelovala je tudi z Mladino. Že pri 20 letih se je odpravila v Afganistan, v krizno žarišče, na vojno območje in tam dokumentirala »neobičajno življenje običajnih ljudi«, pozneje pa je delala v Venezueli, Iranu, na Tajskem in še marsikje: nazadnje v Istanbulu, kjer je v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta Svoboda metropole posnela serijo fotografij, ki jo te dni predstavlja v atriju ZRC SAZU v Ljubljani – na razstavi, naslovljeni Istanbul, Obrazi svobode. Več

  • Staro za novo

    Zaradi pandemije koronavirusne bolezni – in posledično zaprtih kinodvoran po vsem svetu – so hollywoodske studijske hiše začasno ustavile množico produkcij visokoproračunskih filmov. Med tistimi filmi, ki so na cedilu pustili največ čakajočih in neučakanih filmskih oboževalcev, so denimo 26. poglavje filmov o Jamesu Bondu, peti ponovni zagon franšize filmov o Batmanu, šesti del franšize Jurski park, drugo nadaljevanje filma Avatar, drugi del ponovno oživljenih Izganjalcev duhov, deveti del franšize Hitri in drzni, filmska predzgodba priljubljene serije Sopranovi, drugi del ponovno oživljenih filmov Lara Croft: Tomb Raider (ki so ustvarjeni po motivih istoimenske računalniške igre), peti film o Indiana Jonesu, kup filmov o Marvelovih superjunakih, četrti del Matrice in celo nadaljevanje akcijskega filma Top Gun, ki bo na platna prišel 35 let po izvirniku. Blockbusterji, filmi, katerih produkcijski proračuni so tako visoki, da prinašajo dobiček le, če jih v kinu gledajo večmilijonske horde, večidel temeljijo na starih, preverjenih zamislih. Zakaj Hollywood vlaga predvsem v recikliranje že obstoječega gradiva? Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura

    »Včasih je bilo najlažje sprovocirati komuniste, danes pa cerkev in konservativne medije«

    Roman Uranjek (1961), akademski slikar in eden izmed ustanovnih članov slovite umetniške skupine Irwin, tudi v zrelih letih svoje pestre umetniške poti še naprej kipi od ustvarjalnosti. Marljivo vztraja pri neskončnem projektu Vsaj en križ na dan, v sklopu katerega že skoraj dvajset let nariše »vsaj en križ na dan«, še rajši dva, pogosto pa tudi tri ali štiri: v fasciklih, ki krasijo eno od polic njegovega bivalnega ateljeja v središču Ljubljane, se jih je tako nabralo že več kot 25.000. Ob delu z Irwinom sodeluje tudi z Radenkom Milakom, s katerim od leta 2014 ustvarjata v sklopu projekta Dates, zadnje čase pa je dejaven tudi kot (so)kurator številnih razstav, ki dvigujejo veliko prahu in povezujejo najrazličnejše generacije umetnikov. V svojem sila fotogeničnem stanovanju, katerega stene od tal do visokih stropov krasijo dela vrhunskih umetnikov, je med drugim razglabljal o možnostih za razvoj lokalnega trga umetnin, o pomenu medgeneracijskega povezovanja med umetniki, o politično motivirani umetnosti, o pomenu umetniške provokacije ter o izzivih in priložnostih, ki jih v svetu umetnosti odpira pandemija. Več

  • Nore gobe – antidepresiv

    Te dni so se v medicinski rabi prepovedanih psihedeličnih drog zgodili veliki premiki: raziskovalci z Imperial Collegea v Londonu so opravili raziskavo, med katero so psilocibin – psihoaktivno sestavino halucinogenih gob – preskusili kot sredstvo za spoprijem z depresijo. Čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je bila testna skupina premajhna – raziskovalci so psilocibin preskusili na samo 59 udeležencih –, izsledki kažejo, da so lahko nore gobe v boju proti depresiji vsaj tako učinkovite kot uveljavljeni antidepresivi, če ne še bolj. Več

  • Gregor Kocijančič

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Svet

    Vstajenje Kurta Cobaina

    Kanadska organizacija Over The Bridge, ki se ukvarja s pomočjo glasbenikom v duševni stiski, je v poklon tako imenovanemu klubu 27, torej legendarnim glasbenikom, ki so umrli pri 27 letih – med njimi so na primer Kurt Cobain, Jim Morrison, Amy Winehouse, Janis Joplin in Jimi Hendrix –, ustvarila nenavadno ploščo, imenovano Drowned In The Sun – Lost Tapes of the 27 Club. Z umetno inteligenco, ki na podlagi mehanskega učenja ustvarja izvirne glasbene kompozicije, je posnela nove, še nikoli slišane skladbe, ki izjemno prepričljivo posnemajo dela pokojnih ustvarjalcev. Več

  • Invazija na Ljubljano

    Nedavno so se na pročeljih številnih ljubljanskih stavb čez noč pojavili nenavadni mozaiki, ki v slogu starodavnih videoiger upodabljajo različna bitja, od zmajev prek netopirjev do vesoljcev. Družbo delajo podobnim stvaritvam istega avtorja, ki izbrane zidove ljubljanskih ulic krasijo že skoraj petnajst let. Za številne mimoidoče bodo ti mozaiki videti kot naključni okrasni ornamenti, a gre za dela svetovno priznanega francoskega umetnika, ki že dobrih dvajset let po vsem svetu ustvarja zakrit pod gostim oblakom anonimnosti: ko se ob redkih priložnostih pojavi v medijih, svoj obraz cenzurira, že od nekdaj pa je v javnosti znan zgolj pod psevdonimom Invader. »Lahko obiskujem svoje lastne razstave, ne da bi obiskovalci vedeli, kdo sem, čeprav stojim le nekaj korakov stran od njih,« pravi. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Svet

    Sueški polom

    Te dni je bil po vsem svetu velike pozornosti deležen eden največjih, predvsem pa eden najdražjih prometnih zastojev v zgodovini prometa. Ena od največjih tovornih ladij, ki plujejo po svetovnih morjih – tajvanska kontejnerska velikanka, imenovana Ever Given, ki pluje pod panamsko zastavo –, je zaradi močnih vetrov nasedla na bregu Sueškega prekopa in s tem popolnoma ustavila promet v njem, saj se je postavila prečno čezenj. Ladja – ki je daljša od štirih nogometnih igrišč, tehta dobrih 200 tisoč ton in ima nosilnost 20 tisoč zabojev – je za šest dni ustavila promet na eni od najpomembnejših trgovskih poti, ki povezujejo Evropo in Azijo. Več

  • Čarobni fižolčki kriptograbežljivcev

    Ameriški grafični oblikovalec Mike Winkelmann, ki deluje pod imenom Beeple, je pred 13 leti začel projekt Everydays – od takrat vsak dan ustvari novo grafično podobo in jo naloži v splet. Njegove digitalne 3D-grafike so pogosto videti kot kičasti prizori iz distopične prihodnosti, najrajši pa ustvarja čudne in izrazito nadrealistične portrete znanih politikov, popkulturnih velikanov in drugih prepoznavnih osebnosti; upodobi jih v groteskni, navadno precej komični ali izrazito družbenokritični maniri. Glavni namen tega osebnega umetniškega projekta naj bi bil avtorjevo urjenje v risarskih veščinah, z dolgoletnim vsakodnevnim objavljanjem svojih del pa je pridobil tudi zajetno bazo oboževalcev in spletnih sledilcev. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Družba

    Ana Roš: »Tudi če danes rečem, da sije sonce, se bo vsulo malo morje komentarjev, da sem prasica«

    Ana Roš, doma iz Starega sela pri Kobaridu, je slavna gastronomska virtuozinja, ki je Slovenijo suvereno postavila na kulinarični zemljevid sveta. Gastronomska avtoriteta The World’s 50 Best Restaurants jo je okronala za najboljšo kuharico leta 2017, njeno restavracijo, Hišo Franko, pa je uvrstila na 38. mesto najboljših restavracij na obličju zemlje. Netflixova epizoda o njenem delu, ki je med najbolj gledanimi v seriji Chef’s Table, jo je tako rekoč čez noč preobrazila v mednarodno kuharsko zvezdnico najvišje ravni, njeno restavracijo pa med najbolj zaželene kulinarične destinacije v Evropi. Hiša Franko je po zaslugi mojstrske kuhinje Ane Roš tudi novopečena dobitnica kar dveh Michelinovih zvezdic, najprestižnejšega priznanja v svetu visoke kuhinje, a to je pravzaprav zgolj kaplja v oceanu uspehov, s katerimi se ponaša. Več

  • Tvitam, torej sem

    Po nedavnem razkritju neodvisnih novinarjev portala Pod črto, ki so v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan več mesecev analizirali »sumljive« objave na družabnem omrežju Twitter, je postalo jasno, da tudi v lokalni »tvitersferi« mrgoli lažnih računov, ki delujejo kot prebrisano in težko izsledljivo propagandno orodje. Gre za pojav, imenovan ’astroturfing’, ki v tem kontekstu označuje organizirano ustvarjanje iluzije pristne javne podpore neki politični opciji – kot bi za provladni protest najeli hordo statistov, ki bi se pretvarjali, da navijajo za Janeza Janšo. Na Twitterju to pomeni poplavo lažnih profilov fiktivnih oseb, ki objavljajo izrazito provladno vsebino, napadajo kritike oblasti, v zavetju skrite identitete secirajo ideološko motivirane misli in brezskrbno objavljajo lažne novice, saj so zaščiteni z anonimnostjo – dokler se zaradi neprevidnosti ne izdajo, kot se je to zgodilo poslanki SDS Alenki Jeraj. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba

    »Boljša ureditev od sedanje je ekosocializem«

    V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma se je prejšnji teden začela serija javnih prireditev, na katerih se svetovno znani misleci pogovarjajo o žgočih vprašanjih, povezanih s posledicami brezbrižnosti do podnebne krize. Pogovori v duhu časa potekajo prek spleta in jih bodo enkrat na mesec pripravljali do novembra, vodi in kurira pa jih Marta Peirano, španska novinarka in pisateljica, ki se posveča temam, povezanim z odnosom med tehnologijo in močjo. Serija javnih razprav, imenovana (Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo, se je začela s pogovorom med Peiranovo in enim najpomembnejših avtorjev znanstvenofantastičnih romanov, ameriškim pisateljem Kimom Stanleyjem Robinsonom. New Yorker ga je okronal za »enega najpomembnejših političnih pisateljev, ki danes ustvarjajo v Ameriki«, v reviji L. A. Times Review of Books so zapisali, da je »zadnji veliki utopični vizionar«, The Atlantic pa je njegovo delo opisal kot »zlati standard realističnega, visoko pismenega znanstvenofantastičnega pisanja«. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kultura

    Mestna ptica

    Mladi ilustrator Ambrož, protagonist novega domačega risoromana Mestne ptice, v ustvarjanju ne najde več prave sreče in zadovoljstva. Delo po naročilu je iz njega izčrpalo skoraj vse veselje, ki ga ima z risanjem. Naveličan, a še ne povsem obupan, postopa po sivi Ljubljani, v melanholičnem razpoloženju sprehaja svojega umirajočega psa in išče smisel. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura

    Zmagoslavje za Sestre

    Od skoraj sedem tisoč prijavljenih so selektorji odmevnega festivala v Clermont-Ferrandu v letošnji tekmovalni program uvrstili 78 filmov, ki so se potegovali za glavno mednarodno nagrado najpomembnejšega festivala kratkih filmov v Evropi. Mednarodno žirijo je najbolj prepričal kratki igrani film Sestre avtorice Kukle, ki sliši tudi na ime Katarina Rešek. Kukla sodi med naše najvidnejše režiserke mlajše generacije, ki se je v balkanski regiji uveljavila kot vodilna ustvarjalka glasbenih videospotov, zdaj pa silovito prodira tudi v svet filma: zmagovalni film Sestre je bil namreč zgolj študija za njen celovečerni prvenec, imenovan Fantasy. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura

    Spotify – sovražnik ali prijatelj?

    Slovenija se je poleti pridružila 93 državam, v katerih je dostopen Spotify, vodilni ponudnik spletnega pretakanja glasbe, ki se danes lahko pohvali z astronomskimi statistikami: od svoje ustanovitve leta 2008 je na splet naložil 70 milijonov glasbenih del in dobra dva milijona podkastov. Trenutno ima kar 345 milijonov uporabnikov, ki glasbo poslušajo na svojih mobilnih telefonih, tablicah in računalnikih. Skoraj polovica (155 milijonov) jih za njegove storitve plačuje, ostalim pa Spotify med poslušanjem glasbe ponudi oglase. Platformo že od njenih začetkov spremljajo številna protislovja, ki so povezana predvsem z dejstvom, da je Spotifyev poslovni model nepravičen do robnih izvajalcev, ustreza pa predvsem mainstreamovskim zvezdam in založbam velikankam. Več

  • Digitalno vstajenje od mrtvih

    Južnokorejska televizijska hiša SBS je pred nedavnim napovedala novo oddajo Tekmovanje stoletja: umetna inteligenca proti človeku, v kateri se bodo izbrani finalisti v pevskih dvobojih pomerili z digitalno različico pokojnega superzvezdnika Kim Kwang Seoka. Z umetno inteligenco so pevčev glas tako rekoč obudili od mrtvih: napredni računalniki so analizirali Seokov celotni opus in »klonirali« njegov glas, ta pa naj bi v sintetični različici zvenel enako prepričljivo kot priljubljeni pevec sam. Oboževalci bodo tako prvič po 25 letih slišali, kako Seok – kot nekakšen duh iz onstranstva – prepeva nove pesmi, ki jih v resnici ni nikoli izvajal. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Svet

    V spomin »ikoni osvoboditve«

    Prejšnji teden se je v Atenah usodno ponesrečila škotska glasbenica Sophie Xeon, znana predvsem kot SOPHIE, vizionarka, ki ji je do štiriintridesetega leta uspelo pustiti pomembno sled ne le na glasbenem zemljevidu, ampak tudi v svetu queer, nebinarnih in transspolnih oseb. Njena založba Transgressive je v izjavi za javnost po tragičnem dogodku zapisala, da se je Sophie »v duhu zvestobe svoji spiritualnosti povzpela, da bi si ogledala polno luno, nesrečno zdrsnila in padla. Z nami bo za vedno.« V času smrti se je opredeljeval_a kot nebinarna oseba. Kakor je po tragični novici zapisala njena žalujoča transspolna oboževalka: »Njeno delo mi ni dalo zgolj potrditve, da sem “prava” ženska oziroma da “imam veljavo”, temveč tudi dovoljenje, da sama sebe nenehno spreminjam, prilagajam, dekonstruiram in obnavljam v toliko ponovitvah in kombinacijah, kot se mi zdi primerno.« Več