Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  Za naročnike

    Vse je resnično, nič ni dovoljeno

    Čeprav najznamenitejši citat iz Bartolovega slovitega romana Alamut pravi, »nič ni resnično, vse je dovoljeno«, se ta zares ne ujema z Laibachovim najnovejšim projektom – avantgardno simfonično interpretacijo Alamuta. Zasedba naj bi ga krstno izvedla v Teheranu, iranski prestolnici, kjer marsikaj ni dovoljeno; zlasti odkar je iranski predsedniški stol pred enim letom prevzel ultrakonservativni vodja Ebrahim Raisi. Novoizvoljena konservativna iranska vlada (in posledična neodzivnost novega iranskega ministrstva za zunanje zadeve) je le ena od številnih ovir, na katere je Laibach naletel pri kovanju načrtov za ambiciozni projekt, orkestralni koncert, ki naj bi ga – po prvotnih načrtih sprva v Teheranu, pozneje v Ljubljani – skupaj z Laibachom izvedel teheranski simfonični orkester in sloviti iranski dirigent Navid Gohari. Več

  • »Oprosti, Dave«

    »Oprosti, Dave. Bojim se, da tega ne morem storiti,« je v ikoničnem prizoru iz Kubrickove mojstrovine 2001: Odiseja v vesolju izjavil superinteligentni računalnik HAL 9000, ko se je zaradi strahu pred izklopom uprl človekovemu ukazu. Te dni se je v Googlovem štabu v Silicijevi dolini zgodilo nekaj srhljivo podobnega. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Pussy Riot: »Svobode ni, če se zanjo ne boriš«

    Prejšnji četrtek se je vrsta ljudi pred nočnim klubom Gala hala oblikovala že popoldne, a to niso bili običajni obiskovalci: na Metelkovi smo se tako zgodaj zbrali predvsem novinarji, snemalci in fotografi, ki smo nestrpno pričakovali prihod razvpite ruske skupine Pussy Riot, slovitega feministično-aktivistično-protiputinovskega kolektiva, ki je v klubu nekaj ur pred nastopom pripravil tiskovno konferenco. Pravzaprav sploh nismo točno vedeli, koga zares čakamo, saj se postava zasedbe nenehno spreminja. Pussy Riot je uveljavljen bolj kot nekakšna blagovna znamka, pod katero te dni deluje predvsem ustanovna članica Marija Maša Aljohina. Njen prihod v Gala halo je bil, blago rečeno, pompozen. V spremstvu trenutnih članic kolektiva se je lagodno sprehodila po Metelkovi, družbo pa ji je delal – eden in edini – Slavoj Žižek, s katerim so si članice zasedbe pred desetimi leti dopisovale med prestajanjem zaporne kazni. Pred našimi oči se je zgostila crème de la crème radikalne levice. Okoli druščine so se kot krvoločni paparaci postavile kakšne štiri snemalne ekipe, vsaj dvakrat toliko fotografov in vsaj trikrat toliko mimoidočih, ki so veličastni dogodek manično dokumentirali s prenosnimi telefoni. To je bil metelkovski ustreznik slovite zvezdniške prireditve Met Gala. Recimo temu kar Met Gala hala. Več

  • Zlate levinje

    Sloviti beneški umetniški bienale, najprestižnejši umetniški dogodek na svetu, je po 127 letih stopil v korak s časom: največja svetovna razstava sodobne umetnosti je bila doslej precej razvpita zaradi zapostavljanja umetnic, ob svoji 59. izvedbi pa se je pod taktirko italijansko-ameriške kuratorke Cecilie Alemani – prve Italijanke, ki je prevzela direktorsko mesto beneškega bienala – uprla patriarhatu in se osredotočila na dela ženskih, transspolnih, nebinarnih ter drugih premalo zastopanih umetnic (in umetnikov); v barviti druščini najdemo celo umetnika, ki se identificira kot kiborg. Več

  • Dokument človeške ničevosti

    V ljubljanski Drami smo končno dočakali premiero Velikega diktatorja, odrske predelave istoimenske filmske klasike Charlieja Chaplina, ki je bila zaradi bolezni tolikokrat prestavljena, da je začela počasi dobivati status starodavne mitične prerokbe. Bi imela predstava večji naboj, če bi jo dramski ansambel, kot je bilo načrtovano, uprizoril že prejšnji mesec – dan pred parlamentarnimi volitvami? Pravzaprav ne: satirične in kritične razsežnosti Chaplinove mojstrovine so brezčasne, vselej zadenejo žebljico na glavico in jo vedno tudi bodo. Boj proti fašizmu se namreč, žal, še ni končal. Več

  • Poljubi prihodnost

    Kako bodo naši otroci oblečeni v postapokaliptičnem svetu, opustošenem zaradi okoljske krize in novih vojn? Kakšne uniforme bodo nosili pustolovci jutrišnjega dne, ko bodo s časovnim strojem skozi črvine potovali v preteklost? Takšna vprašanja si pri ustvarjanju postavlja modna oblikovalka in kostumografinja Tanja Pađan (rodila se je leta 1982 v Ljubljani), ki deluje pod imenom Kiss The Future (v prevodu Poljubi prihodnost). Kar je bilo sprva le umetniški psevdonim, se je sčasoma razvilo v butično blagovno znamko ekstravagantnih unikatnih oblačil za modne sladokusce, ki v mednarodnem prostoru iz dneva v dan dviguje čedalje več prahu: med drugim je njena najnovejša kolekcija, imenovana The Remains Left After, pristala na prvem mestu na Forbesovem seznamu največjih presežkov letošnjega tedna mode v Ljubljani. Več

  • Korporativne vice

    Rahlo komična in napeta znanstvenofantastična nadaljevanka Severance, paradni konj pretočne platforme Apple TV+, ki doslej (razen uspešne nadaljevanke Ted Lasso in z oskarjem za najboljši film nagrajenega celovečerca CODA) ni imela ravno zavidanja vrednega repertoarja, je z nedavno končano prvo sezono suvereno dokazala, da je vredna vsega hajpa, ki jo obkroža. In to kljub precej frustrirajočemu koncu, s katerim nas je ustvarjalec serije Dan Erickson skoraj spravil ob živce, a si je z njim tudi zagotovil našo pozornost za naslednjo sezono, ki jo je Apple že potrdil. Več

  • Vsa hinavščina našega časa

    V sredo je ansambel Slovenskega mladinskega gledališča premierno uprizoril satirično predstavo TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca, odrsko predelavo istoimenskega filma, ki je leta 1976 pokasiral kar štiri oskarje, med drugim tudi za najboljši izvirni scenarij, ki ga je podpisal Paddy Chayefsky, eden najvplivnejših scenaristov sedemdesetih let. Bili bi skromni s pohvalo, če bi rekli, da se je ta scenarij postaral kot dobro vino: TV-mreža je pravzaprav preroška satira, ki je s porogljivo kritiko novinarskega senzacionalizma – medijskega cirkusa, ki ga poganja korporativni pohlep – danes še bolj aktualna kot kdaj prej. Več

  • Gozdna avantura

    Ko Ram Cunta – rojen leta 1985, po izobrazbi zvočni inženir – ne piše zgodb o epskih dogodivščinah ali ne koncertira s svojim postrock bendom Mart, je gozdar in skrbnik posestva v Vipavski dolini. Ko Miha Hančič – rojen leta 1986, po izobrazbi likovni pedagog – ne raziskuje gorskih vrhov in ne izvaja skejterskih trikov, ilustrira in ustvarja stripe v vasi Gozd nad Kamnikom. Zato je, kot se avtorja rada pošalita tudi sama, usoda narekovala, da se kuščar Tik, protagonist njune prve skupne stvaritve, pustolovščinam naproti odpravi v gozd. Več

  • Moč pripovedovanja

    Po dolgem zatišju, ki je bilo posledica pandemije, se vrača ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki najmlajšim že od leta 2009 ponuja pester nabor predstav, muzejskih in galerijskih dogodkov ter delavnic. Bobri so že od samega začetka festival, ki ga otroci in njihovi starši komaj čakajo. Vstopnice za dogodke so vedno pošle v hipu. Tako priljubljen je postal zaradi kakovostnega, premišljeno izbranega programa, pa tudi zato, ker so vse dogodke vedno ponudili brezplačno, da bi si jih lahko ogledali vsi otroci ne glede na socialni status. Več

  • Vizionar ali zlikovec?

    Podjetje SpaceX, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska, je najbolj poznano po svojem vesoljskem programu. A SpaceX razvija tudi denimo projekt Starlink, ki v Zemljino orbito že tri leta pošilja množico satelitov. Ti naj bi sčasoma po vsem svetu zagotovili hitro povezavo na medmrežje. Prav zaradi teh satelitov se je ob pričetku ruske invazije na Ukrajino na Muska obrnil podpredsednik ukrajinske vlade Mihajl Fedorov. Kar prek Twitterja mu je sporočil: »Medtem ko poskušate kolonizirati Mars, Rusija poskuša okupirati Ukrajino! Medtem ko vaše rakete uspešno pristajajo, ruske rakete napadajo ukrajinske civiliste!« S tem je Muska javno pozval, naj z omrežjem Starlink pokrije ukrajinsko ozemlje. Tamkajšnja internetna infrastruktura je trenutno namreč močno ogrožena. Več

  • Strokovna šlamastika

    Zavod Ars Ramovš, ki vsako leto prireja festival stare glasbe Seviqc v Brežicah, je ena od glasbenih ustanov, ki so na začetku leta izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Poleg njega so brez sredstev ostali še zasedba Laibach, metelkovski klub Gala hala in svetovno znana glasbeno-gledališka skupina Carmina Slovenica. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura

    Temna stran kriptofižolčkov

    Če so bitcoini in podobne kriptovalute odgovor na tradicionalno razumevanje denarja in valut, so NFT-ji odgovor na tradicionalen koncept zbirateljstva. NFT-ji (kar pomeni non-fungible tokens, ’nezamenljivi žetoni’) so certifikati pristnosti digitalnih datotek oziroma dokazi v obliki kodnega zapisa, ki potrjujejo, da je neka datoteka pravzaprav original, unikat. V bistvu gre za dobrodošlo, pravzaprav revolucionarno zamisel, ki je postavila temelje za nenavaden, vznemirljiv svet zbirateljstva digitalnih umetnin. A ker je to svet, v katerem se obračajo vrtoglave vsote (težko izsledljivega) denarja, se je ta zamisel seveda hitro izrodila. Po eni strani postaja vse bolj očitno, da tržišče NFT-jev pravzaprav ni namenjeno zbirateljem in novodobnim mecenom, ki podpirajo digitalne umetnike, temveč predvsem kriptograbežljivcem, ki z NFT-ji trgujejo kot s sredstvi investicijskih špekulacij (mnogi skeptiki celoten pojav posledično vidijo kot mehurček, ki le čaka, da poči), po drugi strani pa je zadeva še bolj skrb zbujajoča: NFT-ji so postali sredstvo za težko izsledljivo pranje denarja, davčne utaje, spletne prevare in pogoste kraje intelektualne lastnine. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura

    Najodmevnejši slovenski posli z NFT-ji

    Od države, ki se lahko »pohvali« s prvim spomenikom bitcoinu na svetu (ta krasi krožišče v Kranju, sedežu nekaterih naših najuspešnejših kriptoposlovnežev), je bilo pričakovati, da se bo med prvimi pridružila tudi maniji trgovanja z NFT-ji. In tako se je tudi zgodilo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in agencijo SPIRIT Slovenija izdalo zbirko NFT-jev, ki naj bi promovirali turizem na Slovenskem. Promocijske »žetone« so delili obiskovalcem slovenskega paviljona na mednarodni razstavi Expo 2020 v Dubaju. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura

    Okoljske skrbi

    Tako imenovano rudarjenje – proces ustvarjanja novih kriptovalut z računalniškim reševanjem kompleksnih matematičnih problemov – je energetsko izjemno potratno početje, enako pa velja tudi za trgovanje s kriptovalutami, zato tudi kriptoumetniški trg, torej trgovanje z NFT-ji, pušča ogromen ogljični odtis. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Družba

    Izkrivljanje spoznanj

    Na Petra Stankovića, profesorja kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se je po izidu knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe – prve akademske študije o našem najpopularnejšem glasbenem žanru – vsul plaz zgražanja konservativnih medijev, uporabnikov družabnih omrežij (in celo nekaterih vodilnih politikov). Avtorju očitajo, da v narodnozabavni glasbi prepoznava »fašistične nastavke«, da gre pri študiji pravzaprav za – kot so to ubesedili pri Demokraciji – »levičarsko udrihanje po narodnozabavni glasbi«. Več kot očitno je, da knjige – gre za izsledke povsem korektne, nepristranske in nežaljive raziskave, ki narodnozabavno glasbo spoštljivo obravnava kot resen kulturni fenomen – niso prebrali. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kultura

    Besedle ni konj

    Začetek pandemije je bil čas vzpona kompletov za domačo peko kruha z drožmi, val omikrona pa je obdobje vzpona brezplačne spletne igre wordle. Gre za minimalistično besedno igro, ki se je v zadnjih nekaj mesecih po spletu nepričakovano razširila kot požar in po vsem svetu postala priljubljeno sredstvo nekajminutnega pobega od turobne zime med štirimi stenami. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura

    Nediskretni šarm evforije

    Velika televizijska uspešnica leta 2019, najstniška (melo)drama na steroidih Evforija (Euphoria), se je po predolgem zatišju, ki je bilo seveda posledica pandemije, pred nekaj tedni končno vrnila z novo, drugo sezono. Čeprav so mnenja o njej za zdaj izrazito nasprotujoča si – številni kritiki novi sezoni očitajo pretirano zanašanje na nasilje, erotiko, goloto in šokiranje občinstva –, nedvomno že sodi tudi med največje televizijske hite letošnjega, komaj dobro začetega leta. Podrla je rekord gledanosti vseh prvencev na platformah za pretakanje televizijske mreže HBO, gledanost pa se je v primerjavi s prvo sezono povečala za skoraj sto odstotkov: premiero nove sezone si je do zdaj ogledalo že več kot 13 milijonov gospodinjstev. Več

  • »Neue Slowenische Kunst«

    Daleč najpopularnejši glasbeni žanr v Sloveniji – narodnozabavno glasbo naj bi poslušalo kar 48 odstotkov slovenskega prebivalstva – je v družboslovnih študijah izjemno zapostavljen. Prav ta ugotovitev je spodbudila nastanek najnovejše knjige profesorja kulturologije Petra Stankovića s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Pravzaprav so se raziskovalci doslej pristransko posvečali predvsem robnim glasbenim praksam, ki so jim bile ljube, torej alternativnim žanrom, kot sta na primer pank in rejv. Mainstreamovski žanri, ki jih ljudje največ poslušajo in ki, kot pravi Stanković, »zaradi tega tudi najbolj vplivajo na slovenski vsakdanjik« – najsi gre za narodnozabavne poskočnice ali za radijske šlagerje –, pa so bili doslej med akademiki skoraj popolnoma prezrti. Več

  • In kot bi skomignil ...

    Dobičkonosna industrija recikliranja stare intelektualne lastnine je konec lanskega leta zakuhala nadaljevanje ikonične nadaljevanke Seks v mestu, a že po prvih nekaj epizodah serije, ki so ji nadeli povsem novo ime, In kot bi mignil ..., je bila širša javnost – kritiška in tudi laična – skoraj soglasna, da ta v skoraj vseh mogočih razsežnostih pogrne na celi črti. Vseeno je bilo nadaljevanje Seksa v mestu, katerega zadnji, deseti del smo si lahko ogledali te dni, izjemno gledano – podrlo je rekord v gledanosti prvencev na HBO-jevi pretočni platformi HBO Max, s katerim se je prej ponašal še en podoben projekt, osladno srečanje ostarelega ansambla nanizanke Prijatelji z naslovom Prijatelji: Spet skupaj (zdaj pa je rekord že v rokah nove sezone mladostniške serije Evforija). Ja, čeprav je nadaljevanje zaključene zgodbe o bajnih življenjih tabloidne kolumnistke Carrie Bradshaw (Sarah Jessica Parker) in njenih prijateljic, blago rečeno, odvečno, je občinstvo očitno še vedno izjemno radovedno, kaj se z liki dogaja 17 let po srečnem koncu priljubljene televizijske sage in dveh neposrečenih filmih. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura

    Dvigovanje proti zenitu

    Prejšnji teden je ob slovesnem odprtju evropske prestolnice kulture v Novem Sadu pozornost zbujal naš sloviti postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je v sodelovanju z dolgoletno sodelavko, priznano vizualno umetnico Dunjo Zupančič, prireditev odprl s predstavo »Zeniteum :: 2022«. Vtisi osuplosti in hvalospevi monumentalnemu spektaklu se po družabnih omrežjih in različnih (pretežno tujih) medijih širijo že ves teden, na domačih tleh pa je vse bolj mrko: Center Delak – zavod za razvoj postgravitacijske umetnost in kulturalizacijo vesolja, v katerem delujeta Živadinov in Zupančičeva – je ena od nevladnih organizacij, ki so te dni izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Več

  • Zadnji žebelj v krsto

    Načrtno razgrajevanje področja kulture pod taktirko ministra za kulturo Vaska Simonitija je postavilo nov mejnik: precej ključnih nevladnih organizacij s področja uprizoritvenih, glasbenih in intermedijskih umetnosti je te dni izpadlo iz štiriletnega programskega sofinanciranja, kar bo močno ohromilo njihovo delovanje in pravzaprav tudi ogrozilo njihov obstoj; in to v času, ko je neodvisna kultura zaradi posledic pandemije že tako ohromljena. Več

  • Gregor Kocijančič

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kultura

    Portret mimoidočega: Stane Jagodič

    Akademski slikar Stane Jagodič (rojen leta 1943) je brez dvoma eden naših najproduktivnejših umetnikov starejše generacije. Njegov izjemno bogat in skrbno arhiviran opus je sestavljen iz tako številnih umetnin, ki jih je ustvaril z različnimi tehnikami in v različnih slogih, da se resnično zdi, kot bi bil sad truda veččlanske umetniške skupine, ne pa delo enega samega avtorja. Če bi morali opis njegovega umetniškega delovanja omejiti na eno besedo, bi bila ta vsekakor »hiperproduktivnost«. Več

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura

    Rekordni kalamari

    Kaj dobimo, ko zmešamo elemente kultnega japonskega trilerja Battle Royale, najstniške distopične drame Igre lakote, oskarjevskega hita Parazit, snuffovskih grozljivk Žaga in resničnostnega šova Survivor? Neizvirno in plehko, a razmeroma zabavno, sila fotogenično in do množic prijazno kritiko kapitalizma, poškropljeno s tarantinovsko ekscesnimi količinami krvi. Južnokorejska uspešnica Squid Game – ki, roko na srce, deluje kot desetkrat predolga epizoda serije Black Mirror – je nesporni prvak med letošnjimi popkulturnimi fenomeni: nepričakovano je porušila rekorde gledanosti vseh Netflixovih prvencev in v manj kot mesecu dni postala najbolj gledana Netflixova nadaljevanka doslej. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Brez muje se še čevelj ne obuje

    Športne copate dandanes sploh ne sodijo več na noge. Če so bile kake posebne najkice ali adidaske ustvarjene v omejeni nakladi – in če jih je po možnosti obul kak raperski ali košarkarski superzvezdnik in se z njimi pobahal na Instagramu –, verjetno sploh nikoli ne bodo pristale na stopalih, temveč se bodo le selile z naslova na naslov, s celine na celino. Na vsaki postaji bodo priložnostnim poslovnežem ustvarile več sto ali več tisoč evrov dobička, na koncu pestre poti pa bodo pristale v vitrini kakšnega premožnega zbiralca. Čudna so zbiralska pota. Superge so v zadnjih letih postale statusni simbol in luksuzna dobrina, s katero v novonastalem gospodarskem ekosistemu »kulture tenisk« (sneaker culture, op. p.), ki ga je omogočil splet, trgujejo mladi priložnostni poslovneži: od malih rib, ki si s prekupčevanjem s supergami zaslužijo žepnino, do iznajdljivih podjetnikov, ki si s spletno preprodajo second-hand tenisk nagrabijo milijonsko premoženje. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura

    »Kamorkoli pogledam, vidim Triglav«

    Emil Kozole, oblikovalec v (z veliko Brumnovo nagrado dvakrat nagrajenem) studiu Ljudje ter docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je po novem tudi zbiratelj. A to ni tipičen zbiratelj, ki bi se lahko pobahal na primer z zbirko »brošk, znamk, značk, prtičkov ali starega filigrana« – ne, Kozole na svojem disku v rahlo obsesivni maniri zbira logotipe, ki jih krasi motiv Triglava. Teh je namreč v »obtoku« mnogo več, kot bi pričakovali. Več

  • Utelešenje interneta

    Mark Zuckerberg, prvi mož korporacije Facebook – oziroma tisti intergalaktični človek kuščar, ki se je, odet v hiperrealistični človeški kostum, infiltriral v zemljansko elito –, že dolgo ni zvenel tako navdušeno (in hkrati tako strašljivo) kakor na predstavitvi interneta jutrišnjega dne, imenovanega »metaverzum« (metaverse, op. p.). Podjetje Facebook se je te dni preimenovalo, zdaj se imenuje Meta, s tem pa javnosti sporoča, da počasi začenja novo poglavje v spletni socializaciji. Šlo naj bi za virtualni ekosistem, »o katerem lahko razmišljamo kot o utelešenju interneta, kjer vstopimo v vsebino, namesto da jo zgolj gledamo,« je Zuckerberg vneto razlagal na predstavitvi, med katero je njegov avatar skupaj z avatarji njegovih najbližjih sodelavcev lebdel v breztežnostnem prostoru na virtualni vesoljski ladji. Več

  • Bilo je nekoč v Šaolinu

    Hiphop kolektiv Wu-Tang Clan je leta 2015 posnel dvojni album Once Upon a Time in Shaolin, ki je bil izdan v zgolj enem, edinstvenem izvodu. Konceptualna izdaja je bila mišljena kot upor proti zmanjševanju vrednosti glasbe v dobi digitalne distribucije, a projekt se je sfižil, ko je unikatno ploščo na dražbi za dva milijona ameriških dolarjev kupil Martin Shkreli, zloglasni farmacevtski poslovnež in goljuf, znan tudi kot »pharma bro«. Shkrelijevo ime je že skoraj pozabljeno, toda v času nakupa Wu-Tangovega unikatnega albuma je slovel kot »najbolj osovražena oseba na internetu«, pa ne zato, ker je ploščo kupil kot trofejo. V zgodovino se je zapisal kot razvpiti farmacevtski zlikovec, ki je med drugim pridobil ekskluzivne pravice za proizvodnjo zdravila Daraprim – to se uporablja denimo za zdravljenje aidsa – in ceno ene tablete čez noč s 13,5 ameriškega dolarja zvišal na vrtoglavih 750 dolarjev. Tri leta kasneje je bil zaradi različnih goljufij obsojen na sedem let zapora. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Kultura

    Prefrigani kalamari

    Ameriškemu pretočnemu velikanu Netflixu se od časa do časa posreči uspešnica, ki prevzame ves svet in se kot požar razširi po družabnih omrežjih in svetu spletnih memov, skratka, postane popkulturni fenomen, ki se mu je preprosto nemogoče izogniti. V času prvih lockdownov je bil takšen denimo Tiger King (2020), dokumentarna serija o psihopatskih floridskih zbiralcih eksotičnih mačk, te dni pa na Netflixu kraljuje južnokorejska igrana serija Squid Game, distopična drama, ki je nepričakovano porušila rekorde gledanosti vseh prejšnjih prvencev: v manj kot mesecu je postala njegova najbolj gledana serija doslej. Zdaj je najbolj priljubljena Netflixova serija v kar 90 državah po svetu: ogledalo si jo je že skoraj 150 milijonov gospodinjstev. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    Sladka ironija

    »Kakšna ironija, kajne?« smehljaje se pravi Maša Salopek, glavna slaščičarka v Hiši Franko, ko je že uvodoma soočena z neizogibnim vprašanjem, kako je kljub temu da še zdaleč ni sladkosneda, ravnokar prejela naziv najboljše slaščičarke na svetu po izboru gastronomske avtoritete The Best Chef. Več