Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Neomi, glasbenica, ki sklada in poje takrat, ko ne rešuje življenj

    Vsakdo med nami verjetno pozna koga, ki mu v urnik uspe strpati šestnajstkrat več dejavnosti, kot jih zmoremo opravljati sami, in nas s svojo hiperproduktivnostjo, ki spominja na nadnaravne moči stripovskih superjunakov, pripravi do tega, da se zamislimo nad sabo in prevprašujemo svojo brezplodno eksistenco. Ena takšnih je Saša Vipotnik, pevka in glasbenica, ki ustvarja pod imenom Neomi. Ko ne muzicira, dela v urgentni nevrološki in občasno v epileptološki ambulanti. Poleg tega, da njena dežurstva na urgenci včasih trajajo tudi štiriindvajset ur ali več, ter dejstva, da njen raziskovalni fokus na človeške možgane terja konstantno izobraževanje, Neomi uspe najti čas za pisanje pesmi in koncertiranje z raznoterimi postavami svoje nenehno spreminjajoče se zasedbe. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Družba

    Frank G. Karioris: Ko moški ženski plača pijačo, to v nezavednem izraža predpostavko, da so moški delavci, ženske pa so mame, skrbnice, da nimajo službe

    Frank G. Karioris je eden vodilnih raziskovalcev na področju kritičnih študij moškosti. Na univerzi v Pittsburghu predava o spolu, spolnosti in ženskih študijah. Ukvarja se s temami, ki so povezane z moškostjo, spolom, visokošolskim izobraževanjem in družbeno teorijo, ter preučuje, kako so ta področja med seboj povezana. Na začetku letošnjega leta je izdal knjigo o heteronormativnih odnosih v univerzitetnih kampusih, ki je temeljila na njegovi doktorski disertaciji. Več

  • Vojna proti spletnim trgovinam s prepovedanimi drogami

    Prejšnji teden je nemška policija zaprla strežnike strani Wall Street Market, spletne trgovine s prepovedanimi drogami, ponarejenimi dokumenti, hekersko programsko opremo in podobnim nelegalnim blagom. Na spletni platformi, ki je neovirano delovala tri leta, je bilo prijavljenih več kot milijon kupcev in prek pet tisoč prodajalcev. Dva tedna prej so v ZDA zaprli podobno spletno trgovino, imenovano Dream Market, aretirali tri obdolžene zlikovce in jim zasegli milijonske vsote kriptovalut. Od leta 2013, ko so oblasti zaprle Silk Road, pionirsko spletno trgovino z nezakonitimi dobrinami, njenega ustanovitelja Rossa Ulbrichta pa obtožile na doživljenjsko zaporno kazen, tovrstne strani vznikajo kot gobe po dežju. Takoj ko pristojni organi ukinejo delovanje ene, se v nekaj dneh pojavi nova. Vse to se dogaja na temni strani interneta, na t. i. temnem spletu (dark web). Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura

    Ampak džingli so pa v redu

    »Na Radiu Študent so sami dolgolasci, hipiji, punkerji, metalci, lenuhi, golazen z arafatkami, pijavke, hašišarji, čudaki, mamilaši, drogeraši, pijanci, džankiji, zombiji, neosocialisti, komunajzarji, levičarji, anarhisti, banditi, levi ekstremisti … ampak džingli so pa v redu,« pravi samoironični džingel Radia Študent, eden od številnih iz morja legendarnih radijskih glasbeno-besedilnih vložkov, ki poslušalce programa na frekvenci 89,3 MHz vztrajno zabavajo že 50 let. A citirani džingel (verjetno namerno) pozabi omeniti vrhunske akademike, radovedneže in strokovnjake z najrazličnejših področij, ki vneto polnijo pestri program te izrazito skupnostne radijske postaje.  Več

  • Dokumentarec Leaving Neverland polarizira zgroženo občinstvo

    Deset let po smrti Michaela Jacksona, glasbene ikone in kralja popa, je pod pokroviteljstvom televizijske hiše HBO nastal štiriurni dokumentarni film Leaving Neverland, ki prikazuje pričanja Wada Robsona in Jamesa Safechucka, domnevnih žrtev Jacksonovih pedofilskih nagnjenj. Več

  • Uzurpacija Tromostovja

    Brezčasni stavek »se dobimo na Prešercu«, s katerim se Ljubljančani od nekdaj dogovarjamo za najočitnejši kraj srečanja v središču prestolnice, ima zadnjih nekaj let precej grenek prizvok. Pa ne zgolj zaradi trum turistov, mimo katerih se moramo prebiti, da pridemo do Tromostovja, temveč predvsem zaradi zvočnega onesnaževanja na tem območju. Za kaotično zvočno krajino javnih površin v Ljubljani so krivi lokali in trgovine, ki imajo na pročeljih pritrjene zvočnike, iz katerih se razlega glasna glasba, hkrati pa težave povzroča tudi program žive glasbe v kavarni Pločnik, ki pogosto zveni kot spodletel poskus posnemanja dalmatinskih terasnih bendov. A verjetno se Ljubljančani najpogosteje pritožujejo nad amaterskim narodno-zabavnim glasbenikom, ki na harmoniki že pet let vztrajno preigrava tri ves čas iste akorde. Harmonikar, ki si vsak dan za skoraj poln delovnik prisvoji isto elitno lokacijo, slovi tudi po tem, da odganja druge poulične glasbenike. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 2. 2019  |  Družba

    Pustni rasizem

    Blackface, karikirana počrnitev belskih obrazov z ličili, izhaja iz ZDA, kjer so v 19. in 20. stoletju temnopolte na odru in v filmih igrali belci. Ta zgodovinski simbol rasizma, povezan z uradno politiko rasne segregacije, danes v nobenem kontekstu ni več sprejemljiv – tudi če je mišljen kot nedolžna šala ali pustna šema. Pa ne zgolj zato, ker živimo v razsvetljeni dobi politične korektnosti 21. stoletja: šemljenje v pripadnike druge rase, predvsem v blackface, je rasistično in izjemno žaljivo početje. Več

  • Dva floora in favna

    Nočne klube zaznamuje minljivost: z zatonom scen izginjajo tudi zatočišča rejverjev in od vznika klubske kulture smo pri nas videli delovati že neštete diskoteke z omejenim rokom trajanja, to so bili Turist, Valentino, Subsub, Hound Dog, Palma, B51, Dakota, Bellevue, Lipa, Babilon, Eldorado, Black Jack, Fun Factory, The Cube … Vse to so imena ljubljanskih klubov, ki bodo z novimi generacijami rejverjev potonila v pozabo. Delujočih diskotek, ki se lahko pobahajo s kar tremi (in pol) desetletji delovanja, po svetu ni veliko, pri nas pa je zgolj ena. Gre seveda za najglasnejšo klet v Ljubljani, legendarni Klub K4. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Timon Šturbej, gledališki in filmski igralec …

    Če boste v središču Ljubljane opazili mladeniča, ki zamišljeno postopa naokoli in sam pri sebi nekaj mrmra, se nikar ne čudite. Zelo verjetno je, da ne gre za čudaka z glasovi v glavi, temveč za Timona Šturbeja, mladega igralca, ki na poti z gledališke vaje na snemanje filma ponavlja tekst za katerega izmed številnih likov, med katerimi dan za dnem preklaplja kot po tekočem traku. Šturbej, eden najbolj zaželenih igralcev mlajše generacije, se lahko v dramsko ali filmsko osebo tako vživi, da ga na ulici včasih stežka prepoznajo celo prijatelji. Tako je bilo denimo med snemanjem filma Posledice, čislanega prvenca Darka Štanteta, v katerem Šturbej igra Želeta, nasilnega prestopnika, poglavarja druščine mladih nepridipravov iz prevzgojnega zavoda. Vlogi v Posledicah je bil tako predan, da je zanjo radikalno spremenil zunanji videz: v fitnesu se je vidno okrepil, se pobril po glavi, obenem pa začasno spremenil tudi način govora in slog hoje. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Družba

    Kathleen Richardson: Če si žalosten, si raje kot robota omisli domačo žival

    Prejšnji teden je v Ljubljani že drugo leto zapored potekal festival Grounded. Festivalski program ni zajemal le predstavljanja najnovejših smernic v futurološki klubski elektroniki, o katerem lahko berete v rubriki Oder, z različnimi predavanji in pogovori se je osredotočal na družbeni aktivizem in kritično mišljenje. Sodelujoči so se ukvarjali s trenutno pomembnimi temami, povezanimi z etičnimi vprašanji, ki se porajajo ob razvoju umetne inteligence in robotike. Na odprtju festivala je v Moderni galeriji z uvodnim predavanjem Nujnost politike človečnosti v času robotov in umetne inteligence nastopila častna gostja, socialna antropologinja in strokovnjakinja za etična vprašanja, povezana z robotiko, prof. dr. Kathleen Richardson. Več