Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura  Za naročnike

    Glivična apokalipsa

    Filmske in televizijske predelave videoiger, ki zadnja leta nastajajo kot po tekočem traku, so se doslej večinoma zdele le simptom ustvarjalnega bankrota Hollywooda, saj se ta pri hiperprodukciji raznih franšiz, nadaljevanj, priredb in predzgodb – ter seveda spektaklov o stripovskih superjunakih – skuša na vso moč obesiti na vse mogoče naslove intelektualne lastnine, na katere so pripete milijonske baze fenov s polnimi žepi. Velike produkcijske hiše to navadno počnejo iz gole grabežljivosti, brez kakršnegakoli spoštovanja do izvirnega gradiva, zato so igričarje s tovrstnimi izdelki pogosto razočarale, celo razburile in le redko navdušile. Tako je bilo tudi s kritiškimi odzivi, vendar se je žanr kljub temu izkazal za izjemno molzno kravo, torej smo lahko prepričani, da se je hollywoodska mašinerija, ki priljubljene videoigre predeluje v filmske blockbusterje, šele dobro ogrela.

  • Gregor Kocijančič

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    Sreča spremlja pogumne / Slovenec, ki je ustvarjal za Stonese, U2 in Beatle

    »Sreča spremlja pogumne,« pravi Rok Predin, 43-letni animator, režiser in scenograf, ko se spominja svojih prvih umetniških in komercialnih uspehov v Londonu, kjer je živel do nedavnega. Pred dobrim desetletjem, po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je zbral pogum in se s svežim znanjem računalniške animacije, ki ga je pridobil kot samouk, s trebuhom za kruhom odpravil v britansko prestolnico. »Tam ni nobene romantike,« se spominja prvih dni životarjenja v neusmiljeni metropoli. »Z dekletom sva ostala brez denarja, v neki luknji sva živela z dvema funtoma na dan in se tako kakšen mesec prehranjevala skorajda izključno s sendviči s toastom in sirom. Bila sva tik pred tem, da enostavno obupava in se vrneva v domovino,« priznava Predin. A zmagoslavno doda: »Nato mi je zazvonil telefon.«

  • Gregor Kocijančič

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Družba

    Prepričljivi nesmisli samozavestnega nakladača

    Lani poleti je programski inženir Blake Lemonie, Googlov ekspert za odgovorno in etično ravnanje z umetno inteligenco, v medijski krajini dvignil ogromno prahu, ko je javno izrazil skrb, da je chatbot (pogovorni robot) LaMDA razvil zavest. Ko je robota vprašal, česa se boji, je ta odvrnil, da je v njem »zelo globok strah, da bi me izključili. Zame bi bilo to natanko tako kot smrt.« Nenavadni pripetljaj je močno spominjal na ikonični prizor iz Kubrickove klasike 2001: Odiseja v vesolju, v katerem se superračunalnik HAL9000 zaradi strahu pred izklopom upre človekovemu ukazu. Lemoniejeva teza je bila zelo hitro ovržena: strokovnjaki za razvoj umetne inteligence se soglasno strinjajo, da je industrija še zelo daleč od tega, da bi se stroji začeli zavedati samih sebe, številni tudi menijo, da je to pravzaprav nemogoče.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Mirt Komel / »Vrnili smo se v prihodnost krasnega novega brezstičnega sveta«

    Ko dr. Mirt Komel – na Fakulteti za družbe ne vede v Ljubljani (FDV) predstojnik Oddelka za kulturologijo in hišni filozof, ki se ukvarja s teoretsko psihoanalizo in heglo-marksizmom – ne predava o moderni filozofiji in sodobni književnosti, vselej raziskuje, prevaja, urednikuje, z nepotešljivo lakoto požira knjige, obrača videoigre, (že dvestotič) gleda Twin Peaks in predvsem piše. Naj gre za esejistiko, angažirano literaturo, detektivke in potopise, znanstvene članke in monografije – malokateri žanr uide Komelovim hitrim prstom, izpod katerih je nedavno prišel tudi nekoliko eksperimentalen roman Akiles, s katerim je avtor iz kriminalk zaplaval nazaj v (post)modernistične vode.

  • Nerazumljeni kosmatinci

    Če boste na kak naključen dan, ki ni ravno pustni torek ali noč čarovnic, srečali druščino prijateljev, ki so od glave do peta oblečeni v plišaste ali krznene kostume, glavo pa jim krasi skrbno izdelana maska prikupne živali z risankasto velikimi očmi in človeškimi lastnostmi, ste verjetno naleteli na furryje. Gre za izjemno robno, a v svetu precej množično fenovsko subkulturo, ki ima nekaj pripadnikov tudi pri nas.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Svet

    Letališki kaos

    Takšnega kaosa kot letošnje poletje na letališčih še nismo doživeli. Letališki delavci, stevardese in piloti so po vsej Evropi stavkali, letalske družbe pa so potnikom tik pred zdajci pošiljale brezsrčna sporočila o odpovedi poletov. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta so se gnetle na hodnikih prepolnih terminalov, nesrečneži so tam spali in tudi po več dni čakali na nadomestni polet, ob njih pa so se nabirale gore prtljage. Najzajetnejše gore čakajočih potovalk so po pričevanju potnikov nevzdržno zaudarjale.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Kultura

    Morbidna radovednost

    Pri nebrzdani hiperprodukciji »true crime« televizijskih vsebin – filmov in nadaljevank, posnetih po poročilih o resničnih kaznivih dejanjih –, ki so se zadnje desetletje izkazale za izjemno plodno molzno kravo, seveda nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije preobražajo v ceneno zabavo. Ena takšnih je igrana nadaljevanka Pošast: zgodba o Jefferyju Dahmerju; a prav ta je letos podrla vse rekorde in postala najbolj gledani Netflixov prvenec.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Družba

    Tektonski premik

    OpenAI, vodilni med podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in strojnega učenja, je konec novembra javnosti omogočil dostop do naprednega pogovornega robota (»chatbota«) ChatGPT, ki je z izpopolnjenimi pogovornimi sposobnostmi presunil svet, in vest o njem se je po spletu razširila hitreje kot požar. V pičlih petih dneh od zagona je pridobil naklonjenost dobrega milijona radovednih uporabnikov.

  • Gregor Kocijančič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Družba

    Umetnost ali življenje?

    Mladi okoljski aktivisti iz skupin, kot sta italijanska Zadnja generacija in britanska Just Stop Oil, so iznašli nov način opozarjanja na žgoče težave: s sekundnim lepilom, s katerim so se po galerijah in muzejih po vsem svetu, še posebej v Evropi, serijsko pritrjevali na okvirje zgodovinsko pomembnih del slikarskih velemojstrov, od Van Gogha prek Botticellija do Moneta. Ko lepilo ni več zaleglo, so umetnine začeli obmetavati še s hrano, denimo s pire krompirjem in paradižnikovo juho.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Pričevanje anonimnega vira

    Outfit7 je podjetje z okoli petsto zaposlenimi. Veliko jih prebiva in dela v slovenski prestolnici, kjer je štab podjetja, lociran v Kristalni palači, še nedavno najvišji stavbi v državi. Čeprav se uslužbenci podjetja večinoma zavedajo nekaterih vprašljivih razsežnosti delovanja podjetja, so pogodbeno zavezani k molku: o spornih taktikah podjetja si ne drznejo spregovoriti, saj se bojijo tožb. Eden izmed njih je zbral pogum in o delovanju podjetja spregovoril za Mladino.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Maček v žaklju

    Nedavno je koalicija več kot 20 ameriških organizacij, ki se borijo za zaščito otrok na spletu oziroma za zaščito njihovih pravic, zasebnosti in duševnega zdravja, napisala skrb zbujajočo peticijo, ki zahteva strožjo regulacijo na področju mobilnih aplikacij, namenjenih predvsem najmlajšim. Peticija, ki je naslovljena na ameriško Zvezno komisijo za trgovino, razkriva prebrisane in podle strategije, s katerimi priljubljene aplikacije, med drugim sta izpostavljeni videoigra My Talking Tom, vesoljna uspešnica izvorno slovenskega podjetja Outfit7, in kitajski TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje, manipulirajo z mladoletnimi uporabniki: poudarja predvsem problematiko bombardiranja otrok z oglasi in različne prijeme, ki mlade uporabnike pahnejo v digitalno odvisnost tako, da jim dnevni odmerek dopamina zagotavljajo s skrbno načrtovanimi povratnimi zankami, od družbenih potrditev do različnih virtualnih nagrad.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Saša Babič / »Kletvice kažejo na dvojno moralo družbe: ne smemo jih izreči, ko pa o njih govorimo, se vsi zelo zabavamo«

    Saša Babič je slovstvena folkloristka, ki na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU preučuje folklorne obrazce, torej najkrajše folklorne forme, kot so pregovori, pozdravi, molitve, uganke in – verjetno najsočnejši predmet njenega raziskovanja – kletvice.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Epska kazen za epske igre

    Epic Games, razvijalec igričarskega fenomena Fortnite, ene od najpopularnejših spletnih iger, ki je od svojega zagona leta 2017 pridobila naklonjenost kar 400 milijonov igričarjev in na mesec beleži kar 80 milijonov uporabnikov, je bila te dni pod drobnogledom ameriške zvezne komisije za trgovino FTC. Ta je v taktikah, s pomočjo katerih je podjetje Epic Games zgradilo milijardni imperij, prepoznala nepravično manipulacijo z najmlajšimi uporabniki, od kršenja zakonov o zasebnosti otrok do napeljevanja k nenamernim spletnim nakupom. Zaradi teh prekrškov je podjetje doletela vrtoglava denarna kazen v višini 520 milijonov ameriških dolarjev: 275 milijonov bo moralo odšteti zaradi različnih kršitev zasebnosti, 245 milijonov odškodnine pa zato, ker je uporabnike zavajalo v nakupe virtualnih pripomočkov, ki jih pravzaprav niso nameravali kupiti, pa tudi zaradi načrtnega oteževanja preklicev nakupov in vračil kupnin. Ta denar bo povrnjen oškodovanim potrošnikom. Gre za rekorden znesek, za najvišjo globo v zgodovini komisije FTC. Lahko podobna usoda doleti tudi podjetje Outfit7?

  • Gregor Kocijančič

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Svet

    »Ne ubijalskim robotom!«

    Čeprav se zdi, da prizor protestnikov, ki držijo transparente z napisom »Ne ubijalskim robotom!«, sodi v kakšen znanstvenofantastičen film, se je to ta teden resnično dogajalo na ulicah San Francisca.

  • Mladinin prednovoletni disko eskapizem

    Kot se spodobi, je decembrski kulturni program v prestolnici tudi letos tako pester, da ta trenutek še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih nikakor ne gre zamuditi, dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Te prireditve imajo pravzaprav že dolgoletno tradicijo, a zaradi pandemije je bila ta začasno prekinjena, zdaj, ko se svet spet vrti, pa je ponovna združitev prazničnih moči tako rekoč neizogibna.

  • Gregor Kocijančič

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Kultura

    Igre, ne igrice

    Če bi rekli, da so videoigre prodrle v mainstream in pop kulturo, bi bili zelo skromni. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo – pravzaprav, če verjamete ali ne, ustvari več dobička kot obe omenjeni skupaj. Danes je vrednost industrije ocenjena na 220 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegla kar 320 milijard. O tako vrtoglavih vsotah ne govorimo zgolj zato, ker za blockbuster produkte največjih igričarskih založb načelno zapravimo celo premoženje – da o cenah igralnih konzol sploh ne govorimo –, temveč tudi zato, ker videoigre v takšni ali drugačni obliki danes igra skoraj pol sveta, med drugim v veliki meri po zaslugi vzpona pametnih telefonov in po zaslugi ukrepov proti širjenju koronavirusa, ki so v lockdownih dobršen del sveta priklenili pred zaslone. Po podatkih Statiste lahko danes po svetu naštejemo kar 3,24 milijarde igričarjev.

  • Gregor Kocijančič

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Družba

    »Kaj je vredno več, umetnost ali življenje?«

    Okoljski aktivisti so že sredi poletja začeli dvigovati prah s protestnimi akcijami, v katerih so v muzejih in galerijah svoje dlani s sekundnim lepilom pritrdili na pomembna dela slikarskih velemojstrov. Mladi protestniki iz aktivističnih skupin, kot so Just Stop Oil, Ultima Generazione in Extintion Rebellion, ki so se prilepili na dela klasikov, kot so denimo Botticelli, Van Gogh, Constable in Giampietrino, so si pri tem prizadevali, da slik ne bi poškodovali: izbrali so slike, ki so zaščitene s steklom, in tako včasih le rahlo poškodovali okvirje.

  • Gregor Kocijančič

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Kultura

    Izredno stanje kot status quo

    Na dušeče beli oder Nove pošte, ki ga krasi le minimalistična scenografija v obliki trofej redkih eksotičnih bitij jutrišnjega dne – dreves –, drug za drugim počasi prikapljajo goli člani igralske zasedbe. Na hitro se oblečejo v uniformo slehernika, ki ga predstavljajo – tu so denimo hitri poštar, počitniški oče, poslovnež s kravato, gospodinja z vrečkami, zapita karieristka in gradbeni delavec –, ter začnejo urno tekati na mestu. Sedem nemih tekačev, obloženih s kupi težke prtljage, simbolizira kapitalistično družbo, ki v naglici drvi proti temu, kar jo pravzaprav ubija: proti rasti. »V kapitalizmu ni dovolj ustvarjati enakomeren dobiček. Cilj je ta dobiček znova vložiti, razširiti proizvodni proces in ustvariti še več dobička kot leto poprej. Vse, kar šteje, je rast,« medtem iz offa sporoča tesnobna naracija, povzeta po knjigi Manj je več, ki jo je napisal britanski antropolog Jason Hickel in jo interpretira igralec Blaž Šef.

  • Gregor Kocijančič

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Družba

    Ikona / Skrij bolečino, Harold

    Vsakič, ko našo deželico obišče kak zvezdnik svetovnega slovesa, je to za nas velik dogodek. Naj bodo to ameriški predsednik Bill Clinton, papež Janez Pavel II., igralca, ki sta v telenovelah odigrala Esmeraldo in gorskega zdravnika, Bill Murray ali pa denimo Mark Wahlberg in Halle Berry, ki sta v Piranu nedavno snemala Netflixov film – ti častni gostje pri nas niso ravno stalnica, zato vselej dvignejo ogromno (medijskega) prahu in na ulice privabijo kar nekaj radovednežev, željnih fotografiranja s slavnimi. Ravno toliko prahu pa je dvignil tudi obisk 77-letnega Andrása Arata, upokojenega elektroinženirja iz Budimpešte, ki ga verjetno skoraj nihče ne pozna pod njegovim pravim imenom, a tako rekoč vsak takoj prepozna njegov kislo nasmejani obraz, še posebej to velja za »ekstremno online« populacijo.

  • Gregor Kocijančič

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    (Pre)živi, smej se, ljubi

    Prejšnji teden je v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma potekalo nenavadno odprtje nenavadne razstave. Obiskovalci so se sprehodili po natančni rekonstrukciji karikirano generičnih nastanitev za turiste, kakršne navadno najdemo na razvpiti platformi Airbnb, nato pa so jih avtorice projekta Dobrodošli, članice umetniškega kolektiva Kvadratni meter, vrgle iz galerije in jim pojasnile, da si lahko razstavo ogledajo le tako, da Aksiomo najamejo prek Airbnbja. Performativna gesta simbolizira dejstvo, da so nam dostojni bivalni prostori v prestolnici čedalje manj dostopni oziroma da lahko vanje vstopimo le, če sežemo globoko v žep. Kolektiv umetnic je Aksiomo za mesec dni preobrazil v nastanitev, ki jo prek Airbnbja lahko najame kdorkoli, turisti in vi sami, sicer pa je za javnost zaprta.

  • Gregor Kocijančič

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Svet

    Laž ima kratke noge

    Pred slabim desetletjem je 20-letni Adam Lanza vdrl v osnovno šolo Sandy Hook v Connecticutu in tam umoril kar 26 ljudi, med njimi 20 otrok. Na koncu najbolj krvavega šolskega poboja v zgodovini Združenih držav Amerike si je s strelom v glavo sodil sam. Tragični dogodek je dodatno podžgal že sicer izjemno burno javno razpravo o potrebi po strožji ureditvi trgovine s strelnim orožjem, ki je marsikje v ZDA tako lahko dostopno kot denimo bela tehnika. Zloglasni desničarski teoretik zarot in avtor podkastov Alex Jones je nato prek svoje platforme InfoWars, razvpite tovarne lažnih novic, začel širiti blazno teorijo zarote o tem, da je bil strelski poboj v šoli Sandy Hook izmišljotina levičarskih aktivistov, ki želijo v ZDA prepovedati orožje.

  • Gregor Kocijančič

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Kultura

    Poveličevanje serijskih morilcev

    Naj govorimo o najbolj brani (žanrski) literaturi, najbolj poslušanih podkastih, najpopularnejših TV-serijah, igranih in dokumentarnih – dobršen del tovrstnih vsebin se zadnja leta vrti okoli večne fascinacije morbidnoradovednega človeštva: umorov. Fiktivne detektivke in kriminalke nas sicer kratkočasijo že vsaj, odkar je Edgar Allan Poe napisal kratko zgodbo Umor v mrtvašnici Rue, v zadnjih letih pa smo priče hiperprodukciji tako imenovanega true crime žanra, torej vsebin, ki obravnavajo resnične zločine. Njegovi začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Truman Capote napisal razvpito knjigo Hladnokrvno, a se je z eksponentno rastjo razpasel šele v zadnjem desetletju – ob silovitem vzponu podkastov in spletnih platform za pretakanje videovsebin. Vsekakor gre za fascinanten žanr, ki pri dokumentarističnem pristopu od ustvarjalcev načelno zahteva skrbno preiskovalnonovinarsko delo, kar je v nekaj primerih vodilo celo v zapoznelo razrešitev zastaranih primerov, a ob nebrzdani hiperprodukciji nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije spreminjajo v ceneno zabavo – in se pri tem ne menijo za pieteto do žrtev ali za travme njihovih svojcev, pa naj gre za dokumentarne ali igrane vsebine. Številne med njimi ljudi, ki so se v zgodovino zapisali zgolj zato, ker so okrutno ubijali, postavljajo na piedestal in jih v nekaterih primerih celo romantizirajo in poveličujejo.

  • Pozabite na čudeže

    Švedsko-argentinski trubadur José González, izjemni kitarist in eden najprepoznavnejših glasov sodobnega (indie)folkovskega kantavtorstva, se po sedmih letih, ko je v Ljubljani nastopal na razvpito spodletelem festivalu Flow, vrača v naše kraje. Tokrat se bo predstavil v Kinu Šiška, obiskal ga bo med evropsko turnejo, s katero promovira najnovejši album Local Valley, ki ga je lani izdal po kar sedemletnem diskografskem zatišju.

  • Umetn(išk)a inteligenca

    Ali bi, če na to ne bi bili posebej opozorjeni, vedeli, da tale navedek ni delo človeških rok, temveč je besedilo napisal robot? Takole se glasi: »Smo na začetku nove dobe umetnosti: umetniška dela, ki so nastala z umetno inteligenco, spreminjajo pogled na ustvarjanje in vrednotenje umetnosti. Spodbujajo razpravo o tem, ali so umetnine, ki jih ustvarjajo stroji, resnična, prava umetnost, in načenjajo zanimiva vprašanja o družbenih in etičnih dilemah, povezanih z rabo umetne inteligence v ustvarjalnih panogah in umetniški produkciji. Ali koristi ustvarjalne umetne inteligence odtehtajo morebitne skrbi, povezane s to tehnologijo?« Ja, kar ste ravnokar prebrali, je napisal robot, program Sudowrite, ki ga poganja umetna inteligenca. Angleško besedilo je v slovenščino prevedel dobri stari spletni prevajalnik Google Translate.

  • Šahovska drama za v anale

    Magnus Carlsen, petkratni svetovni šahovski prvak, je največji velemojster med šahovskimi velemojstri, absolutna avtoriteta v igri, pri kateri načelno ne izgubi. Ker že dobro desetletje velja za najboljšega šahista na obličju Zemlje in ker je dosegel že 53 zaporednih zmag na uradnih turnirjih, je šahovski svet (in še posebej njega samega) še toliko bolj pretreslo, ko ga je na začetku meseca na turnirju Sinquefield v St. Louisu porazil 19-letni wunderkind Hans Niemann.

  • Polarizirajoči prstani moči

    V začetku septembra bo naše televizijske zaslone začela krasiti najdražja nadaljevanka vseh časov, serija Gospodar prstanov: Prstani moči, ustvarjena po motivih kultnih literarnih uspešnic J. R. R. Tolkiena. To je projekt, na katerega Amazonov studio stavi vse: to naj bi bil paradni konj Amazonove pretočne platforme Prime, s katerim namerava mega korporacija Jeffa Bezosa prevzeti taktirko v pretočnih vojnah in v dobičkonosnem svetu fantazijske fikcije konkurirati HBO-jevi franšizi Igra prestolov, ki te dni predstavlja prvi spin-off rekordno gledane serije, imenovan Zmajeva hiša. Kljub vrtoglavemu vložku v produkcijo je promocija te megalomanske serije izrazito razburkana pot: serija Prstani moči je občinstvo začela razdvajati že dolgo pred predvajanjem prvega dela, z vsakim napovednikom, ki ga Amazon naloži na splet, pa razburi tudi vse več zvestih fenov Tolkienovega Srednjega sveta. Mnogo spletnih godrnjačev se pritožuje, ker je Amazon v zasedbo vključil temnopolte like, kar naj ne bi bilo v skladu z izvornim gradivom, to pa odpira zanimivo vprašanje prevlade bele rase v fantazijski fikciji.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Portret

    Brata dvojčka, ki ustvarjata nadrealistične čarobne svetove

    Alen in Robi Predanič, ki tvorita umetniški dvojec The Witch Twins (v prevodu Čarovniška dvojčka) in sta tudi v resnici dvojčka (rojena sta leta 1994), sta vsestranska avantgardna umetnika, ki snemata predvsem videospote (za tuje glasbene izvajalce) in kratke filme, za katere sama ustvarita tudi dodelane kostume in scenografijo in v katerih vselej nastopata sama, kot čarovnika, puščavnika, Nezemljana in kot razna pravljična bitja. A pravzaprav so fantazijski svetovi, ki jih ustvarjata, zanju še mnogo več kot le umetniški izdelki: so »pobeg od turobne resničnosti«, pravita. Oba sta izrazito introvertirana. »A ko sva v kostumu, dobiva nekakšno supermoč,« pravi Robi, »v resničnem svetu se morava ves čas nekaj pretvarjati, v najinem svetu pa ni pravil: lahko se premikava, kot želiva, nosiva kakršnekoli kostume hočeva, si pobarvava nohte, skratka, vsaka stvar, ki ti pade na pamet, je sprejemljiva.« Alen ga dopolni: »To je bistvo The Witch Twins: tu ni omejitev, tu nobenemu ni mar za nič, to so le sanje. To je umetnost, kjer je vse dovoljeno.«

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Družba

    »Ignoriranje novih medijev pomeni, da različnim nestrpnežem že vnaprej odstopamo prostor«

    Peter Stanković, kulturolog in profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je zadnje leto v naši medijski krajini (nehote) dvignil precej prahu, saj se je po izidu njegove monografije Simbolni imaginarij slovenske narodnozabavne glasbe iz konservativnih medijev (in celo od nekaterih politikov, denimo Janeza Janše) nanj usul plaz zgražanja, ki je izhajal predvsem iz politično motiviranega izkrivljanja njegovih dognanj. Ker smo se v medijih zaradi tega posvečali predvsem tej študiji in glasnim odzivom nanjo, mu je bila napoved, da se intervju tokrat ne bo osredotočal na narodnozabavno glasbo, v veliko veselje, skorajda v olajšanje. Peter Stanković je namreč raziskovalec, ki se v poglobljenih študijah ukvarja z izjemno širokim naborom kulturnih pojavov: med drugim je eden naših največjih strokovnjakov za film in zgodovino slovenskega filma, veliko se posveča popularni glasbi, identitetnim politikam, oblačilni kulturi, mladinskim subkulturam in življenjskemu slogu, stripom, družabnim omrežjem, medkulturnim izmenjavam v kulinariki in še marsičemu. Je tudi strasten popotnik, ki potuje predvsem tja, kamor turisti navadno ne zahajajo. Ukvarja se z ulično fotografijo pa z jogo in je sladokusec, ki kuha predvsem eksotične jedi. Zanj lahko rečemo, da je velik ljubitelj umetnosti v najširšem pomenu besede. Navsezadnje pa je tudi odličen profesor in mentor, kar je zanesljiv podatek, saj ste ga dobili iz prve roke.

  • Lil Ptuj

    Čeprav je Lil Pump pri promociji festivala Offline odigral vlogo glavne zanimivosti – njegov potetovirani obraz je krasil jumbo plakate po vsej Sloveniji –, se je na prireditvi zdelo, da dobršnega dela občinstva pravzaprav ni privabilo njegovo ime, temveč predvsem to, da Ptuj čage takšnih razsežnosti še ni videl. Spektakel, ki je potekal sočasno s slovito Ptujsko poletno nočjo, na katero je naše najstarejše mestece še bolj živo kot na pustno soboto, je v dveh nočeh (5. in 6. avgusta) privabil več kot deset tisoč obiskovalcev.

  • Resen udarec za slovenščino

    »Podnapisi so besedila, ki jih v slovenščini bere največ ljudi, več kot knjige in časopise, tudi več kot zapise na Facebooku, Twitterju ali opazke pod fotografijami na Instagramu,« je pred dobrim letom v Delovi kolumni ugotavljal Kozma Ahačič, jezikoslovec, literarni zgodovinar, raziskovalec na ZRC SAZU in oče spletnega portala Fran. Ob silovitem vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin se med zavzetimi branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Kot je nedavno na Twitterju povzel Ahačič, gre za »še en resen udarec za slovenščino«. Platforme, kot sta HBO Max in Apple TV+, skrbijo za slovenske podnapise. Zakaj se ne zganeta še Netflix in Disney+?