Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kultura  Za naročnike

    Porogljive potegavščine ljubljanskega Michelangela

    Sprotni slovar slovenskega jezika izraz trolanje razlaga kot »pisati sporočila na družbenih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih« in »s takim ravnanjem določenemu uporabniku družbenega omrežja namenoma povzročati nelagodje«. The Miha Artnak, grafični oblikovalec, konceptualni umetnik in nabrit satirik, pa trola tudi onkraj medmrežja, denimo v galerijah in medijih. Njegova zadnja pustolovščina na presečišču umetnosti in trolanja je slikarska razstava Last, ki so jo prejšnji teden odprli v ljubljanski Galeriji Vžigalica.

  • Mentov plonklistek

    Zdi se, kot bi bilo včeraj: pred skoraj desetletjem je festival Ment uzurpiral tako rekoč celotno klubsko krajino v prestolnici in jo za nekaj dni zapolnil z večstoglavo vojsko neodvisnih izvajalcev, za katere prej (razen redkih izjem) nismo še nikoli slišali, a so nas večinoma zelo prijetno presenetili. Takrat, daljnega leta 2014, se je še našel kakšen dvomljivec, ki glasbene festivale obiskuje le, ko ga privabijo znana (ali vsaj že slišana) imena, že po prvi izvedbi Menta pa je bilo vsem jasno, da smo obiskovalci v dobrih rokah programskih vodij, ki vedo, kaj delajo. Mentova delegacija izvidnikov, sestavljena iz peščice glasbenih sladokuscev z izurjenimi ušesi, vse leto potuje po Evropi, marljivo obiskuje sorodne »showcase« (predstavitvene) festivale, kot trofeje nabira imena glasbenikov, ki jo prepričajo, in jih kasneje za nekaj dni uvozi v naše kraje.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Kultura  Za naročnike

    MRFY / »Vse, kar se lahko zgodi, se bo tudi zgodilo«

    Zasedba MRFY se je pred dobrim desetletjem poimenovala po prvem Murphyjevem zakonu, ki pravi, da bo »vse, kar lahko gre narobe, narobe tudi šlo«, vendar se v praksi dejavno postavlja po robu sporočilu te fraze. Ob velikih uspehih, ki jih žanje iz dneva v dan, se namreč zdi, da deluje po ravno obratni logiki. Basist Lenart Merlin nam je ponudil bendovo lastno interpretacijo slovite krilatice. »Vse, kar se lahko zgodi, se bo tudi zgodilo,« pravi. In res se je zgodilo že marsikaj.

  • Gregor Kocijančič

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Svet

    Krčenje

    Ko so analitiki ameriške velebanke Goldman Sachs ob vzponu ChatGPT napovedali, da bo umetna inteligenca nadomestila 300 milijonov zaposlenih, se niso šalili. Odpuščanje je zajelo tehnološko panogo v ZDA, kar je posledica prehoda v avtomatizacijo delovnih mest in čedalje večjega zanašanja na moč generativne umetne inteligence, hkrati pa gre za krčenje delovne sile, ki so jo tehnološka podjetja okrepila med pandemijo.

  • Gregor Kocijančič

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Svet

    Poplava opolzkih ponaredkov

    Ob vzponu sistemov generativne umetne inteligence je marsikdo opozarjal, da bodo ti sistemi zabrisali meje med resničnostjo in domišljijo, širili dezinformacije, nas popeljali v novo obdobje lažnih novic in sčasoma zrušili temelje demokracije. Podobno je bilo tudi pred dobrimi petimi leti, ko so se prvič pojavili tako imenovani posnetki »deepfake«, hiperrealistični videoponaredki, s katerimi lahko kogarkoli pripravimo do tega, da reče ali stori karkoli. A tudi zdaj, ko ponaredke »deepfake« poganja generativna umetna inteligenca in jih lahko tako rekoč kdorkoli ustvarja kot po tekočem traku, se zdi, da nas nove ustvarjalne tehnologije še ne bodo pahnile v pogubo. Namesto tega se bomo očitno znašli v poplavi lažne, nekonsenzualne pornografije, kakršna se je te dni kot požar razširila po družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju).

  • Kriki v prazno

    Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«

  • Gregor Kocijančič

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    Sodni spor zgodovinskega pomena

    Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.

  • Gregor Kocijančič

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Kultura

    Speča tema

    Čez dober teden, v nedeljo, 4. februarja, bodo v Los Angelesu podelili najuglednejše glasbene nagrade grammy. A le malo, čisto malo je manjkalo, pa bi morali na tokratni podelitvi, ki bo že 66. po vrsti, spet močno stiskati pesti za slovenske glasbenike. V ožjem krogu kandidatov za nagrade se je – po saksofonistu Juretu Puklu (2020) in kitaristu Maku Grgiću (2021) – namreč znašla slovenska glasbena zasedba Hei’An, in to v kar dveh kategorijah: najboljša metalska izvedba in najboljši rock album. Čeprav se bendu nazadnje ni uspelo uvrstiti med nominirance – med slovenskimi glasbeniki si je nominacijo doslej izboril le Mak Grgić –, je članom v veliko čast že to, da jim je akademija, ki nagrade podeljuje, namenila vsaj premislek. »Pravzaprav še zdaj komaj verjamemo, da smo prišli v ožji izbor potencialnih nominirancev,« priznava frontman in glavni pevec zasedbe Hei’An, 22-letni Matic Blagonič.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Družba

    Gašper Beguš / »Znanstvena fantastika je že postala del resničnosti«

    Gašper Beguš je raziskovalec in docent na lingvističnem oddelku kalifornijske Univerze v Berkeleyju. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Harvardu, kasneje pa je kot docent deloval tudi na Univerzi Washington. Osrednji vprašanji njegovih študij sta, kako se ljudje učimo govoriti in ali je jezik nekaj unikatno človeškega, kar raziskuje na presečišču jezikoslovja, strojnega učenja in nevroznanosti. Po drugi strani poskuša razumeti tudi, kako delujejo nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, s tovrstnimi raziskavami pa išče vzporednice in razlike med tem, kako se jezika učimo ljudje in kako umetna inteligenca.

  • Gregor Kocijančič

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Nicki Minaj: Pink Friday 2

    Že pri singlu Barbie World, ki ga je Nicki Minaj skupaj z Ice Spice posnela za soundtrack največje in najbolj rožnate filmske uspešnice lanskega leta, se je zdelo, da je raperka dosegla ustvarjalno dno. A z novo ploščo Pink Friday 2, ki naj bi bila nadaljevanje njene prelomne plošče iz leta 2010, je zabredla še globlje in resno opozorila, da si naziva kraljica rapa preprosto ne zasluži več.

  • Gregor Kocijančič

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Družba

    Zgodovinska zmaga

    Klasična videoigra Tetris, ki so jo sredi osemdesetih let ustvarili v Sovjetski zvezi in se je nato kot požar razširila po svetu, je bila prvič v zgodovini »premagana«. Čeprav je igričarski svet živel v prepričanju, da človeške roke niso sposobne »obrniti« te brezčasne minimalistične igre – do nedavnega je to uspelo le računalniku oziroma umetni inteligenci –, je nasprotno dokazal 13-letni deček iz Oklahome. Vince Clemente, predsednik svetovnega prvenstva klasičnega Tetrisa, je za časnik The New York Times povedal, da »človeku to ni še nikoli uspelo. Pravzaprav gre za nekaj, kar smo do pred nekaj leti imeli za nemogoče.«

  • Novo poganstvo

    Ljudje tudi v brezbožnem svetu korporativne kulture hrepenijo po nevidnih silah, ki naj bi jim razložile nerazložljivo, jim pokazale pot in se namesto njih odločale, kadar na pomembna vprašanja ne najdejo odgovorov. Prav v svetu podjetništva in tudi politike se presenetljivo veliko mogotcev zanaša na newageevske kvaziduhovne prakse; energije, čakre, tretje oko, avrični obroči, vraževerje, astrologija, numerologija, okultizem, bela magija, čarobna moč kristalov in podobne zadeve lahko imajo pomembno vlogo tudi denimo pri trošenju javnega denarja in političnih odločitvah, ki zadevajo vse nas, ali pri pomembnih korporativnih dejanjih, ki poganjajo gospodarstvo. Pa še zdaleč ne le v tujini, denimo v Južni Koreji, kjer se direktorji velikih korporacij pred pomembnimi poslovnimi odločitvami radi posvetujejo s prerokovalci in šamani, ali na primer v Silicijevi dolini, kjer tech-bro velikani množično stavijo na transcendentalno meditacijo, mikroodmerjanje psihedeličnih drog in modrosti vzhodnjaških gurujev. Ne, veščine sodobnih šamanov so v poslovno in politično srenjo prodrle tudi pri nas: od nekdanje podpredsednice vlade in evropske komisarke, ki se je notranje odpirala med obredno hojo po žerjavici, prek nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke, ki je duhovne nasvete našla pri »belem magu«, vodji sektaške »civilne duhovne šole morale«, do najbogatejše Slovenke, ki se pri poslovnih odločitvah zanaša na astrologijo in pomembne posle sklepa le, kadar so planeti in zvezde ugodno poravnani.

  • Meka korporativnega poganstva

    Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«

  • Prve dame okultizma

    Na drugi strani Atlantika so newageevske in okultistične kvaziduhovne prakse že pred stoletji prodrle v vrhove politične srenje, vrata Bele hiše pa so jim navadno odpirale prve dame. Nancy Reagan je denimo potihoma zaposlila osebno astrologinjo Joan Quigley, ki naj bi bila bdela nad tako rekoč vsako pomembno odločitvijo predsedniškega para Reagan. Po pričevanjih vodje Reaganovega kabineta, ki je njeno vlogo v Beli hiši opisal kot »najbolj varovano skrivnost Reaganove administracije«, je »skoraj vsako pomembnejšo potezo in odločitev, ki sta jo sprejela Reagana, dirigirala ženska iz San Francisca, ki je sestavljala horoskope, da bi se prepričala, ali so planeti ugodno poravnani«. Astrologinja naj bi bila med drugim določala datume pomembnih mednarodnih konferenc, nagovorov v kongresu in predsedniških razprav ter celo termin za odstranitev rakavega polipa, ki je zrasel v debelem črevesu Ronalda Reagana. Še več: predsednikovo zasebno letalo Air Force One brez njenega blagoslova ni smelo vzleteti. Kot je zadevo v knjigi Demon-Haunted World zgovorno povzel sloviti astrofizik Carl Sagan: »Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov.«

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto vzpona umetne inteligence

    Težko je verjeti, da je od prihoda razvpitega pogovornega robota ChatGPT minilo šele dobro leto dni. Od konca lanskega novembra se tako rekoč vsak dan pojavljajo vesti o tektonskih premikih v razvoju umetne inteligence, zaradi katerih se je Silicijeva dolina (ponovno) spremenila v osrednje prizorišče zlate mrzlice 21. stoletja.

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Svet

    Leto, ko smo na dnu oceana zaman iskali pustolovščin željne bogataše

    V času, ko je norčevanje iz razkošnega življenja petičnežev postalo pravi popkulturni trend, se scenariji za tako imenovane eat the rich satire pišejo kar sami. Eden takšnih je nastal sredi junija, ko se je moštvo petih obsceno bogatih avanturistov odpravilo na globokomorsko ekskurzijo: turistično razgledovanje po zarjavelih ostankih Titanika s pomočjo amatersko zgrajene podmornice Titan. Odprava je bila usodna za vse na krovu.

  • Gregor Kocijančič

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Tiktokovska psihiatrija

    TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, ki je med mladimi zasenčilo vse ustaljene družbenoomrežne velikane iz prejšnjega desetletja, zdaj že dolgo ni več le prostor za 15-sekundne posnetke mladeži, ki pleše, poje, kuha, telovadi, duhoviči in se lepotiči. Ne, na platformi, kjer čas redno preživlja skoraj 1,7 milijarde ljudi in na kateri vsak dan objavlja več kot milijon tako imenovanih ustvarjalcev vsebine, se bo seveda našlo kaj za vsakogar – tudi na primer za tiste, ki iščejo nasvete o duševnem zdravju. Pravzaprav je TikTok za to skupino mladih prava zlata jama: videoposnetki, označeni z angleškim ključnikom #mentalhealth, so do danes na platformi skupno zbrali vrtoglavih 120 milijard ogledov. Podobno je v drugih jezikih; videoposnetki s slovenskima ključnikoma #duševnozdravje in #dusevnozdravje imajo denimo skupno že skoraj milijon ogledov. Informacije o duševnih stiskah in razpoloženjskih motnjah še nikoli niso bile tako dostopne – prav tako pa še nikoli niso bile tako zavajajoče.

  • Gregor Kocijančič

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Svet

    EU je končno sprejela akt o umetni inteligenci, a ta bo začel veljati šele leta 2025

    Evropski parlament in svet Evropske unije sta v petek po ognjeviti tridnevni razpravi – zadnji krog razprav je trajal kar 37 ur – dosegla dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki naj bi vzpostavil mehanizme za nadzor in odgovorno rabo te tehnologije jutrišnjega dne. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, pobudnik dokumenta, je prepričan, da gre za »mejnik zgodovinskega pomena«.

  • Gregor Kocijančič

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Doja Cat ni fenica svojih fenov 

    Doja Cat ni fenica svojih fenov, daleč od tega: zdi se, kot bi jim bila napovedala vojno. Ta boj nekateri vidijo kot legitimno postavljanje po robu toksični fenovski kulturi, drugi pa kot nehvaležno in nespametno udrihanje po tistih, ki so ji omogočili vzpon na vrh. Po nekaj seansah ognjevitega zmerjanja oboževalcev na družabnih omrežjih je na Instagramu v hipu izgubila skoraj pol milijona sledilcev, kar je označila za »zmago nad pošastjo«. Še več: sočasno je skušala razvrednotiti svoj dosedanji opus in nam dopovedati, da so vsi njeni pop megahiti pravzaprav zanič, da so bili le sredstvo za kopičenje bogastva, da se je z njimi načrtno prodala in da smo neumni in plehki, ker smo v njih uživali. Je bil to strel v koleno ali le mojstrsko pritegovanje medijske pozornosti?

  • Disfunkcionalna dvoživka

    Sama Altmana, maskoto razvoja umetne inteligence, so prejšnji teden na veliko presenečenje javnosti in stroke odstavili s položaja direktorja podjetja OpenAI. A le začasno: po nekaj dneh kaotične korporativne drame, med katero je dobršen del zaposlenih v podjetju v podporo Altmanu protestno zagrozil z odstopom, se je vrnil na vodstveni položaj.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Kultura

    Hanna Slak / »Postali smo družba monologa«

    Scenaristka in režiserka Hanna Slak se je rodila leta 1975 v Varšavi, živi in ustvarja pa v Berlinu. Tako rekoč rodila se je v svet filma: oče je bil režiser Franci Slak, mama je oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Iz režije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po seriji kratkih filmov je leta 2002 posnela prvi celovečerec Slepa pega, sledili so še Desperado tonic (2004), Teah (2007) in Rudar (2017), s katerim se je potegovala za nominacijo za oskarja za tujejezični film. Njeni filmi so bili predvajani na nekaterih najpomembnejših evropskih filmskih festivalih od Cannesa prek Berlina do Rotterdama in Locarna, njen zadnji film Niti besede, nemško-slovensko-francoska koprodukcija, je premiero doživel na slovitem mednarodnem festivalu v Torontu, kjer je bil uvrščen v tekmovalni program. To je njen prvi film, v katerem govorijo nemško, in tudi prvi, ki ga je posnela s Claire Mathon, izjemno direktorico fotografije, ki je v zadnjih letih podpisala velike pozornosti deležne filme, kot sta Spencer (2021, Pablo Larrain) in Portret mladenke v ognju (2019, Celine Sciamma). V ljubljanskem Kinodvoru, kjer si lahko film ogledate do 26. novembra, je spregovorila o temah, ki jih odpira ta »intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah izgube tega«.

  • Gregor Kocijančič

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Kakršen gospodar, takšen pes

    Knjigo Imena slovenskih psov, nedavno izdano pri založbi ZRC SAZU, je Marko Snoj, dr. jezikovnih znanosti, etimolog in slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, posvetil »bitjem, ki nam krajšajo čas in podaljšujejo življenje«. Publikacija, ki jo avtor opisuje kot »spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom«, je nastala na pobudo njegove žene Alenke, ki je, kot je dr. Snoj povedal v pogovoru za Mladino, »vsaj duhovna soavtorica knjige, če ne še kaj več«. Rekla mu je: »Iz vsake stvari narediš slovar, zakaj ga ne bi še iz psov.« In tako je tudi storil.

  • Gregor Kocijančič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Kultura

    The Beatles / Labodji spev

    Surovi demo posnetek skladbe Now and Then, »nove« in poslednje skladbe zasedbe The Beatles, ki verjetno ne potrebuje posebne predstavitve, je nastal pred 45 leti. John Lennon ga je ustvaril slabo leto, preden je bil umorjen, posnetek pa je v rokah Paula McCartneyja pristal šele sredi devetdesetih let. Zdaj ga je še zadnjima živima beatloma, McCartneyju in Ringu Starru, ob pomoči umetne inteligence, godalnega orkestra in producentov Gilesa Martina in Jeffa Lynna uspelo zloščiti in ga zapakirati v skladbo studijske kakovosti, labodji spev Beatlov, na katerem McCartney in Lennon še zadnjič zapojeta skupaj.

  • Gregor Kocijančič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Kultura

    Rapetek / Vezivno tkivo

    V svetu rapa je leto 2023 leto pomembnih jubilejev: hiphop po vsem svetu, še posebej pa v newyorški soseski Bronx, praznuje 50. obletnico rojstva scene, katere začetek je bila razvpita zabava v režiji pionirskega didžeja Koola Herca 11. avgusta 1973. Trideset let kasneje, ko je bil rap (za to so poskrbeli lokalni pionirji, kot sta AliEn in Klemen Klemen) na naših tleh že dodobra zakoreninjen, je v klubu Gala Hala na Metelkovi v Ljubljani potekal prvi Rapetek, kmalu pa se je uveljavil kot prireditveni epicenter slovenske rap scene. Tudi ta ima letos okroglo obletnico: Rapetek neprekinjeno deluje že 20 let in je pravzaprav najdlje trajajoča serija klubskih prireditev pri nas.

  • Industrija samopomoči

    Nepotešljiva želja po osebni rasti je v zadnjih desetletjih postala molzna krava za priložnostne poslovneže, ki za mastno plačilo pridigajo, kako bolje živeti. Storitve, kot so karierno vodenje, nasveti za samouresničevanje in krepitev samozavesti ter laično zdravljenje duševnih stisk, poganjajo zlato mrzlico 21. stoletja – industrijo samopomoči. Med množicami, željnimi (pogosto le navidezno) modrih nasvetov, se iz dneva v dan veča potreba po zatekanju h gurujem sreče, motivacijskim govorcem, life coachem in drugim samooklicanim strokovnjakom za zagotavljanje uspeha, sreče in dobrega počutja. Ti nemalokrat posegajo po psevdoznanstvenih metodah in svoje programe mešajo s psevdoduhovnostjo.

  • Gregor Kocijančič

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Družba

    Spotify kot bankomat

    Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.

  • Parlament Miki Miške

    Nenehne selitve evroposlancev med sedežema evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu kritiki posmehljivo imenujejo »potujoči cirkus«, ta naziv pa je v ponedeljek dobil še dodatno razsežnost. Vlak, na katerem je iz Bruslja v Strasbourg potovalo več sto evropskih poslancev (in drugih zaposlenih v evropskem parlamentu), je zavil v napačno smer in pomotoma prišel v pariški Disneyland. »Podoba evropskega parlamenta kot potujočega cirkusa postaja iz ure v uro resničnejša,« je na platformi X (nekdanjem Twitterju) zapisal Alberto Alemanno, ustanovitelj nevladne organizacije The Good Lobby.

  • Damjan Kozole / »Umetnost se mora dotikati tudi ran, ki najbolj bolijo« 

    Damjan Kozole in Peter Musevski sta bila nerazdružljiv tandem skoraj četrt stoletja, odkar je Musevski odigral glavno vlogo v filmu Rezervni deli (2003), sodobni klasiki slovenskega filma, ki je bila deležna velikega zanimanja tudi v tujini. Film je bil predvajan v tekmovalnem programu Berlinala, sloviti britanski kritik Peter Bradshaw (The Guardian) pa ga je uvrstil med najboljše filme leta. Skupaj sta posnela kar osem celovečercev, med drugim tudi Nočno življenje (2019), ki je Kozoletu prineslo veliko čast v evropskem filmskem prostoru, nagrado za najboljšega režiserja na slovitem festivalu v Karlovih Varih. Načrtovala sta še devetega, (avto)biografsko antologijo kratkih filmov, posnetih po tragikomičnih anekdotah iz turbulentnega življenja Petra Musevskega, ki se je dolga leta spoprijemal s hudo depresijo. To Musevski v sklepnem delu filma, na posnetku, ki je na Kozoletovem trnovskem balkonu nastal leta 2013, slikovito opiše kot »roleto, ki se spusti pred možgani in je ne moreš dvigniti«.

  • Datamorgana

    Kecia Abbott je hiperproduktivna avtorica gobarskih priročnikov. Piše in izdaja jih kot po tekočem traku – obseg literarnega opusa bi ji lahko zavidali celo nekateri najplodnejši pisatelji. Tudi če spadate v tisti del populacije, ki se z vso strastjo ukvarja z nabiranjem gob, in več polic vaše domače knjižnice krasijo številni gobarski priročniki, morda celo mikološka strokovna literatura, za Abbottovo skoraj gotovo slišite prvič, pa čeprav je v rekordnem času – v pičlih dveh dneh! – izdala kar devet različnih knjig o glivah. Zakaj? Ta oseba sploh ne obstaja. Kecia Abbott je izmišljeni psevdonim oportunističnih prevarantov, ki gobarske priročnike pišejo ob pomoči razvpitega jezikovnega modela ChatGPT, paradnega konja panoge umetne inteligence. To morda niti ne bi bilo tako sporno, če bi bil ChatGPT zanesljiv vir informacij. A ker si pogosto kaj izmisli, laži pa nam prodaja kot dejstva – stroka temu samozavestnemu blebetanju nesmislov (gobarski tematiki prikladno) pravi »haluciniranje« –, so ti priročniki pravzaprav smrtno nevarni.

  • Diskriminacija guhih / Zvok tišine

    Ob jugovzhodni obali Massachusettsa leži idiličen otok Martha’s Vineyard, danes dom luksuznih vikendov in priljubljeno poletno letovišče ameriških elit, tudi številnih predsednikov, od Kennedyja prek Clintona do Obame. Zavrtimo čas nazaj v 18. stoletje, ko je bil otok še dokaj odrezan od celinske civilizacije: zaradi izoliranosti in majhne genske raznolikosti njegovih prebivalcev je življenje na otoku močno zaznamovala dedna gluhota. Na vrhuncu tega pojava, sredi 19. stoletja, se je v povprečju vsak 155. otrok na otoku rodil gluh, na nekaterih delih otoka vsak 25., ponekod pa kar vsak četrti.