Staš Zgonik

16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

Ameriške glave

Zakaj morajo zdravniki uvažati dele telesa?

Zaloga preparatov v formalinu na Inštitutu za anatomijo ljubljanske Medicinske fakultete

Zaloga preparatov v formalinu na Inštitutu za anatomijo ljubljanske Medicinske fakultete
© Uroš Abram

Zdravniki in študenti medicine znanje dolgujejo tudi ljudem, ki so svoje telo po smrti zapustili za rabo v znanstvene in študijske namene ter jim s tem omogočili pridobivanje praktičnih izkušenj. »Danes to sicer pogosto nadomeščajo računalniški simulatorji, vendar to po mojem ni enako dobro. Ob delu s človeškim tkivom je vendarle potrebna tudi neka pieteta, aparat pa je mrtva stvar ...« je pred časom v intervjuju za Mladino dejal upokojeni jetrni kirurg dr. Eldar Gadžijev. Sam je pred zahtevnimi operacijami pogosto odšel na Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani in vadil na truplih pokojnikov, pa tudi svoje učence je spodbujal k temu.

V Ljubljani imajo veliko srečo. Še pred 20 leti so se spraševali, ali bodo sploh še lahko učili študente na pravih telesih, danes pa je zanimanje za darovanje tolikšno, da morajo interesente zaradi prostorskih omejitev prijazno odklanjati.

Tudi na Medicinski fakulteti v Mariboru trupel pokojnikov zaradi zasedenosti zdaj ne sprejemajo. A njihove prostorske zmogljivosti so veliko manjše in ne zmorejo zadovoljiti vseh lokalnih potreb. Zato so kdaj prisiljeni posamezne dele telesa tudi uvoziti.

Otorinolaringologi se morajo za zahtevne operacije izobraževati na pravih človeških glavah. Noben nadomestek ni dovolj dober. V ta namen so na mariborskem oddelku iz ZDA uvozili že 39 glav. »Ker Inštitut za anatomijo ni mogel zagotoviti ustreznih preparatov v dovolj veliki količini, smo se obrnili na MedCure,« je ta teden za TV Slovenija povedal predstojnik oddelka za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor dr. Boštjan Lanišnik. Na naša vprašanja, poslana po elektronski pošti, se ni odzval.

MedCure je zasebno podjetje, in kot pojasnjuje na spletni strani, povezuje donatorje, ki želijo telo po smrti zapustiti znanosti, z ustanovami, ki telesa potrebujejo. Telesne dele razpošiljajo po klinikah in raziskovalnih središčih po vsem svetu. Marsikje lokalni običaji in zakonodaja preprečujejo uporabo trupel lokalnih pokojnikov v znanstvene namene, zato je uvoz sploh edina rešitev.

Zadeva z uvozom glav v Slovenijo bi šla mimo popolnoma neopazno, če se ne bi Reuters razpisal o ameriški trgovini s telesnimi deli in če ne bi pri tem omenil tudi naše države. V Mariboru zatrjujejo, da imajo vso potrebno dokumentacijo in da so bili darovalci seznanjeni z možnostjo, da bodo deli njihovih teles poslani v druge države. Uvoz jim je odobrila republiška komisija za medicinsko etiko.

Seveda pa se je postavilo vprašanje, zakaj niso mogli v Mariboru za pomoč zaprositi ljubljanskih kolegov. Kot pojasnjuje predstojnica Inštituta za anatomijo na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. Erika Cvetko, so »telesa, ki jih darovalci podarijo univerzam v okviru njihovega darovalskega programa, namenjena uporabi na tisti univerzi, ki so ji telo podarili«. Pokojniki, katerih trupla so danes na voljo za medicinske namene, so podpisali izjave, ki ne omenjajo možnosti rabe v drugih ustanovah, zato bi bilo po njenem prepričanju takšno ravnanje neetično. »V konkretnem primeru smo UKC Maribor ponudili, da priredijo izobraževanje na naši fakulteti, vendar tega niso želeli.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.