Izak Košir

20. 3. 2018  |  Družba

Moški, ki so poženščeni, in ženske, ki so prave možače

Nedopustnost izjav varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS
© Borut Krajnc

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 9. marca v intervjuju za časnik Delo z naslovom Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Vlasta Nussdorfer podala nesprejemljive izjave, ki vzbujajo dvom v njeno nadaljno primernost za opravljanje funkcije varuha človekovih pravic. Tako so zapisali na spletnem portalu zavoda za kulturo raznolikosti Open, nevladne organizacije, ki širi idejo protidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti.

Izpostavili so sledeča sporna odgovora varuhinje človekovih pravic (vir: Delo, Svet kapitala).

Novinarka: Kaj lahko prispeva »ženski dotik« v vodilnih kadrih podjetja?

Vlasta Nussdorfer: "Ženske znamo biti bolj diplomatske in čustvene, pa tudi organizirane. Najboljši je tandem obeh spolov. Sami moški v vodstvu utegnejo biti pretirano tekmovalni in kdaj celo narcisoidni, same ženske pa zavistne in celo neprijetne. Tudi ali predvsem do pripadnic istega spola."

Novinarka: Bi se morali kdaj vprašati tudi o enakopravnosti moških v svetu žensk?

Vlasta Nussdorfer: "Časi so se zaradi boja žensk za enakopravnost res spremenili in žal že srečujemo moške, ki so izgubili zdravo moškost in so poženščeni, in ženske, ki so ob prijetno ženstvenost in so prave možače."

"Varuhinja v intervjuju trdi, da zaradi boja žensk za enakopravnost »žal že srečujemo moške, ki so izgubili zdravo moškost in so poženščeni, in ženske, ki so ob prijetno ženstvenost in so prave možače«. S to izjavo prizadevanja za pravice žensk predstavlja kot nekaj družbeno škodljivega ter hkrati utrjuje stereotipe na področju spolne identitete in spolnega izraza," pojasnjujejo v nevladni organizaciji Open in dodajajo, da je diskriminacija na podlagi spolne identitete in spolnega izraza v Sloveniji prepovedana (sodba strasbourškega sodišča za človekove pravice, slovenska ustava, Zakon o varstvu pred diskriminacijo).

Negativno vrednotenje ljudi na podlagi teh dveh osebnih okoliščin ni v skladu z duhom antidiskriminacijske zakonodaje, ki je velik civilizacijski dosežek, so zapisali na portalu Open. "Z omenjenimi izjavami varuhinja krši prisego varuha človekovih pravic, ki pravi, da bo varuh_inja varoval_a človekove pravice in temeljne svoboščine in da bo opravljal_a svoje delo vestno in nepristransko. Diskurz, ki utrjuje izključevanje in družbeno nezaželenost katerekoli spolne identitete ali izraza, je nesprejemljiv, zlasti za uradno osebo, katere temeljna funkcija je varovanje človekovih pravic. Od vsakokratnega nosilca funkcije varuha človekovih pravic je treba brezpogojno pričakovati kritiko in ne medijsko reprodukcijo tega diskurza," menijo.

"Odslej je zaupanje žrtev kršitev človekovih pravic v institucijo varuha še dodatno porušeno in težko si je predstavljati, da bi bilo na področju temeljnih elementov človekovega dostojanstva kot sta spolni izraz in spolna identiteta to zaupanje mogoče ponovno vzpostaviti."

Nevladna organizacija opozarja, da so obdobje, v katerem je mandat varuhinje podeljen Vlasti Nussdorfer, zaznamovali razkrivanje diskriminacije in emancipatorne zahteve ljudi, ki so povezane s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izrazom. "V primerih, ko so se osebe obrnile na urad varuha, varuhinja pobudam za svoje aktivnejše delovanje za odpravo sistemske diskriminacije že doslej ni bila naklonjena. Tako je zavrnila možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti prepovedi posvojitev v istospolnih partnerstvih, za vložitev zahteve za presojo ustavnosti prepovedi oploditve samskih žensk ter aktivnejšo vlogo za odpravo protiustavnega stanja na področju pravne ureditve prilagoditve spola. Njen mandat zaznamuje pristop k človekovim pravicam, ki ni usmerjen v reševanje odprtih vprašanj s konsenzom, ampak reševanje zlasti tistih vprašanj, o katerih vlada konsenz. Odslej je zaupanje žrtev kršitev človekovih pravic v institucijo varuha še dodatno porušeno in težko si je predstavljati, da bi bilo na področju temeljnih elementov človekovega dostojanstva kot sta spolni izraz in spolna identiteta to zaupanje mogoče ponovno vzpostaviti," so še zapisali na portalu Open. Sprašujejo se tudi, kako naj se po tem intervjuju dekle, ki izgubi službo zaradi domnevnega fantovskega izgleda, obrne na varuhinjo človekovih pravic za zaščito svoje temeljne pravice biti, kar je?

V organizaciji Open poudarjajo, da je varuh človekovih pravic varuh temeljnih pravic in svoboščin vseh ljudi, in dvomijo, da lahko Vlasta Nussdorfer svojo temeljno nalogo še opravlja, "saj nerazumevanje pomena emancipatornih bojev za pravice žensk, nerazumevanje sprememb v sodobnih družbah ter žaljiv, omalovažujoč in diskriminatoren odnos do posameznih družbenih skupin krni ugled institucije varuha človekovih pravic in zaupanje vanj".

"Gre za tradicionalistični koncept ženskosti in moškosti, besedo možača bi lahko zamenjali z besedo zamorec, kripelj, idiot, vodenoglavec – takšen koncept domnevne normalnosti je veljal v 19. stoletju."

Sociologinja in feministka Dr. Darja Zaviršek je v intervjuju v aktualni Mladini poudarila, da jo vedno najbolj razočara, da veliko žensk, ki so same dosegle visoke položaje in si pridobile družbeni ugled, tej tradicionalni bipolarnosti prikimuje. "Varuhinja človekovih pravic je te dni dejala, da so moški preveč pomehkuženi, ženske pa prevelike možače. Gre za tradicionalistični koncept ženskosti in moškosti, besedo možača bi lahko zamenjali z besedo zamorec, kripelj, idiot, vodenoglavec – takšen koncept domnevne normalnosti je veljal v 19. stoletju. Kje so ti ljudje šele od pravnega priznanja tretjega spola, ki ga ima Nemčija od januarja 2017; svetlobne milje daleč," je izpostavila. Pogovor, ki ga je z Darjo Zaviršek opravil Jure Trampuš, si lahko preberete na tej povezavi.

Izjava tedna v aktualni Mladini (št. 11, 2018)

Izjava tedna v aktualni Mladini (št. 11, 2018)
© Tomaž Lavrič

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.