Vanja Pirc

23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Družba

Osvobodite Zehro Doğan

Tudi Banksy podprl zaprto novinarko in druge žrtve Erdoğanovega režima

Banksy ni le najslavnejši grafitar, z angažiranimi uličnimi poslikavami je izjemno vpliven politični aktivist. Bori se proti vojnam, potrošništvu, kapitalizmu, fašizmu, revščini, dvoličnosti. Bori se za Palestino, za spoštovanje beguncev in poslej tudi za žrtve diktatorskega režima turškega predsednika Erdogana. Prejšnji četrtek je v New Yorku presenetil z ogromno, 20-metrsko stensko poslikavo v podporo turški novinarki in umetnici kurdskega rodu Zehri Dogan, ki je že leto dni v zaporu in bo, če bo morala kazen odslužiti do konca, tam še skoraj dve leti.

Zehra Dogan je urejala feministični kurdski medij Jihna, dokler se ta po spodletelem vojaškem udaru, s katerim so leta 2016 hoteli odstraniti režim predsednika Erdogana, ni znašel med več kot sto mediji, ki jih je oblast zaradi kritičnosti ukinila. To je bil le eden od številnih skrajnih ukrepov režima, pod vladavino katerega se Turčija iz sodobne države razgrajuje v islamistično državo, ki preganja vse drugače misleče, jih zapira, ubija ter nasilno briše kurdsko manjšino, katere pripadnikov je od 15 do 20 odstotkov prebivalstva.

Zehra Dogan je bila oblastem trn v peti že zgolj zaradi kurdskega rodu pa zaradi kritičnega novinarskega peresa, drugačnih prepričanj. Korak predaleč naj bi bila šla s tem, ko je naslikala umetniško delo s politično tematiko. Njen greh je, da je sliko ustvarila na podlagi fotografije, torej upodobitve resničnega prizora iz kurdskega mesta Nisebin (tur. Nusaybin), ki ga je turška vojska razrušila in v njem izobesila turške zastave. Zaradi te podobe in zato, ker jo je objavila na Twitterju, so jo marca lani obsodili propagiranja »teroristične organizacije« oziroma prepovedane Kurdske delavske stranke. Odločitev je pospremila z zdaj že izbrisanim tvitom: »To (uničenje, op. p.) so povzročili oni. Jaz sem ga samo naslikala.«

Banksyja je njena zgodba ganila in ob prvi obletnici novinarkinega odhoda na prestajanje zaporne kazni je v križišču newyorških ulic Houston in Bowery, kjer je že od konca sedemdesetih let galerija na prostem, naslikal štiri pokončne črtice in jih prečrtal. S temi simboli je nato prekril celotno steno in opozoril na sporno in dolgotrajno zaporno kazen, narisal pa je tudi zaprto Zehro Dogan s svinčnikom v roki in pozval k osvoboditvi mlade novinarke. Prvi večer se je poslikavi pridružila še ogromna projekcija njenega umetniškega dela s pripisom »Obsojena na dve leti, devet mesecev in 22 dni zapora zaradi te slike«.

Podporo Zehri Dogan je novembra lani izrekel tudi kitajski umetnik in disident Ai Weiwei. Pozval je k takojšnji izpustitvi nje in tudi vseh drugih umetnikov, novinarjev, pisateljev in profesorjev, ki so v Turčiji zaprti zgolj zaradi prepričanj, ki jih oblast ne odobrava. A premaknilo se ni nič.

Zdaj se morda vendarle bo, saj je evropsko sodišče za človekove pravice ravno ta teden – prvič doslej – priprtje turških novinarjev po spodletelem državnem udaru leta 2016 razglasilo za nezakonito. Zaprta novinarja, ki sta postopek sprožila, mora Turčija izpustiti in jima izplačati denarno odškodnino.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.