Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Kultura  Za naročnike

    Boj proti hiperprodukciji

    Pred dvema tednoma je bil v Sobotni prilogi Dela objavljen intervju z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki je poudarila, da je in bo ena od prednostnih nalog ministrstva boj proti hiperprodukciji v kulturi. Ministrica je do nenehnega ustvarjanja novih in novih kulturnih produkcij, ki (pre)hitro ugasnejo, ki jim občinstvo težko sledi, ustvarjalce pa izčrpavajo, sicer kritična že ves mandat. Boj proti hiperprodukciji je bil ne nazadnje eden od razlogov, zakaj je ob imenovanju napovedala prenovo obstoječega kulturnega modela.

  • Vanja Pirc

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Politika

    Veliko hrupa za nič

    V sredo, 31. januarja, se je iztekla javna razprava o novem zakonu o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo. Koliko pripomb k zakonskemu besedilu so na ministrstvu v poldrugem mesecu, kolikor je javna razprava potekala, prejeli, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. Prav tako ne, ali je komentarjev več ali manj od 197, kolikor jih je ministrstvo prejelo v času vlade Marjana Šarca, ko se je podobnega projekta lotilo pod vodstvom državne sekretarke Tanje Kerševan Smokvina. A takratna vlada je imela prekratek mandat, da bi zakon lahko poslala še v parlamentarni postopek.

  • Vanja Pirc

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Svet

    Konec prikritega oglaševanja 

    V sosednji Italiji dvigujejo prah astronomske globe, ki jih za spletne vplivneže uvaja vlada Giorgie Meloni. Če po novem objav na družbenih omrežjih, v katerih občudujejo izbrani hotel, luksuzno obleko ali najnovejši robotski sesalnik in so v resnici oglasi, ne bodo jasno označili kot oglase, jih utegne doleteti globa do 250 tisoč evrov. Za zdaj naj bi globe, kakršne so doslej veljale za tradicionalne medije, sicer uvedli le za vplivneže z več kot milijon sledilci.

  • Vanja Pirc

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Svet

    Obdavčite me

    Dvaintridesetletna Marlene Engelhorn pozornost javnosti zbuja že vse od leta 2020, ko ji je računovodja razkril, da bo nekoč podedovala del babičinega skoraj štiri milijarde evrov vrednega premoženja in s tem – kar tako, brez truda – postala milijonarka. Vse odtlej sodi med najodločnejše zagovornike pravičnejše porazdelitve sredstev in višje obdavčitve zelo bogatih. Pridružila se je pobudam za višjo obdavčitev bogatih, kot sta Patriotic Millionaires in Milijonarji za humanost, nato pa podobno pobudo, Taxmenow (Obdavčimezdaj), zagnala še v Srednji Evropi.

  • Vanja Pirc

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Družba

    Ukinitev oddaje Panorama ni škandal, temveč nuja

    V času prve Janševe vlade, med letoma 2004 in 2008, smo doživeli prvi obsežen in grob politični prevzem medijev v samostojni Sloveniji. Med ključnimi tarčami je bila RTV Slovenija, kjer je imel največ težav informativni program. Njegova verodostojnost je strmoglavila. Poročanje se je spremenilo, nekaterih tem ni več obravnaval, druge je obravnaval bolj naklonjeno oblasti. Zaradi nemogočih razmer ga je v le nekaj mesecih zapustilo najmanj 15 izkušenih novinarjev in voditeljev. Nadomestili so jih večinoma mladi, neizkušeni kadri.

  • Vanja Pirc

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Je priročnik Nine Gaspari odmev hiperprodukcije ustvarjanja in kazanja sebe?

    Ko je časnik The Guardian sredi leta 2022 avstralskega pisatelja Johna Hughesa soočil s tem, da je njegov roman The Dogs na kar 58 mestih izjemno podoben ali celo identičen angleškemu prevodu knjige beloruske nobelovke Svetlane Aleksijevič The Unwomanly Face of War, je »obdolženec« v daljšem odgovoru na očitke med drugim zapisal: »Vsak umetnik vzame. Kaj drugega počnemo kot neskončno recikliranje zgodb? To je proces, ki se dogaja, odkar so starogrški tragiki prvič reciklirali Homerjeve zgodbe za Dionizov festival ...« In dodal: »Dejstvo je, da ni pomembno, kaj vzameš, ampak kaj s tem narediš.«

  • Vanja Pirc

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Svet

    Prevajalci proti »prevajalceidom«

    »Riba babilonka je majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je bržkone najbolj čudna stvar v vesolju,« je konec sedemdesetih let v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji zapisal britanski pisatelj Douglas Adams. In nadaljeval: z babilonko, nameščeno v ušesu, namreč »pri priči razumete« prav vsako drugo bitje v celotnem vesolju.

  • Vanja Pirc

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kultura

    Leto, ko je Evropo zajela jokermanija

    Na odru peterica mladih moških, bleščice, resice, čipke, pirotehnika, pod njim popolnoma očarana dvanajsttisočglava množica. Tako je bil videti septembrski koncert trenutno najbolj priljubljenega slovenskega benda Joker Out v ljubljanskih Stožicah. Pred približno toliko obiskovalci je zasedba maja nastopila tudi na Eurosongu v Liverpoolu, ki si ga je na televiziji ogledalo še dodatnih 162 milijonov gledalcev.

  • Vanja Pirc

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Politika

    »Otroci niso blago«

    Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek glasoval o sporni nameri Mestne občine Ljubljana, da bi vseh svojih 23 vrtcev, ki delujejo na 110 lokacijah z 2500 zaposlenimi in skoraj 13 tisoč vpisanimi otroki, združila v en sam zavod, in to že čez eno leto. Po pričakovanjih je večina, ki jo imata v mestnem svetu Lista Zorana Jankovića in Gibanje Svoboda, sklep o nameri izglasovala. To pa je povzročilo ogorčenje, saj je pedagoška stroka do teh načrtov že prej zavzela izrazito odklonilno stališče. Še več, v en glas je opozorila, da so škodljivi za zaposlene, otroke in starše ter celo nezakoniti.

  • Vanja Pirc

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura

    Umetnost in politika

    V dneh okoli obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, torej okoli 3. decembra, upravni odbor Prešernovega sklada, ki podeljuje najvišja državna priznanja za umetniško ustvarjanje, objavi imena umetnikov, prejemnikov nagrad prihodnje leto. Leta 2024 bosta veliko Prešernovo nagrado za življenjski opus prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada za dveletni ustvarjalni opus pa bodo prejeli pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.

  • Vanja Pirc

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura

    Gremo spet v Šiško!

    Decembrski kulturni program v prestolnici je spet tako pester, da še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih ne gre zamuditi, tudi tokrat dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Dvojec je v dobrem desetletju pripravil že vrsto nepozabnih prednovoletnih žurov, tokratnega pa se ni lotil sam; Mladina bo poskrbela za program afterja v mali dvorani Kina Šiška, soorganizator osrednjega programa na velikem odru pa bo vse opaznejši ajdovski kolektiv Ale v Pale.

  • Vanja Pirc

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Svet

    Bo Applova Siri govorila slovensko?

    Prejšnji teden je vladno obravnavo dočakala težko pričakovana novela zakona o javni rabi slovenščine in ministri so jo potrdili in poslali v parlamentarni postopek. To je nov korak predvsem z vidika pritiska na multinacionalke, ponudnice informacijskih tehnologij, ki so doslej zavračale prevode operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov za svoje elektronske naprave v slovenski jezik. Pri tem so se sklicevale na to, da morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

  • Vanja Pirc

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Kultura

    Drama v Šiški

    Za Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana je gledališka sezona 2023/24 nedvomno prelomna, saj je zadnja, ko si je predstave mogoče ogledati v prostorih, v katerih gledališče deluje zdaj. Ti so prežeti z zgodovino in spomini, hkrati pa že desetletja izjemno dotrajani in nujno potrebni celovite prenove – in ta se bo, ko se bo sezona junija končala, vendarle začela. Popolnoma bodo obnovili palačo iz leta 1911, namesto neustreznega prizidka iz šestdesetih let bo zrasel nov, gledališče bodo po načrtih biroja Bevk Perović arhitekti tudi razširili z novimi podzemnimi prostori in dodatnimi prostori v sosednji Nemški hiši. Gre za največjo in najpomembnejšo državno naložbo v kulturno infrastrukturo, katere proračun je ocenjen na 58,5 milijona evrov in naj bi bila končana do leta 2026. Znano pa je že tudi, kje bo do takrat – in morda še kako leto več – delovalo naše osrednje gledališče: v eni od hal nekdanje tovarne Litostroj v ljubljanski Šiški.

  • Vanja Pirc

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Svet

    »Palestina bo svobodna«

    Amsterdam je gostil mednarodni festival dokumentarnega filma IDFA, a letošnja izvedba je največ pozornosti zbudila s protestom, ki je potekal ob odprtju festivala, še toliko bolj zaradi odziva organizatorjev nanj. IDFA, največji festival dokumentarnega filma, občinstvu redno približuje najaktualnejše teme, do številnih so se organizatorji z leti tudi sami opredelili. Pri sedanjem stopnjevanju izraelsko-palestinskega spora pa so se, za marsikoga presenetljivo, zavili v molk. To je tri kulturne delavce spodbudilo, da so ob odprtju na odru razgrnili napis »Od reke do morja – Palestina bo svobodna«, simbol palestinskih prizadevanj za samostojno državo.

  • Vanja Pirc

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Svet

    Cenzura v Budimpešti

    Fotografski natečaj World Press Photo je po skoraj sedmih desetletjih obstoja, ki so mu prinesla prepoznavnost po vsem svetu, dočakal prvo cenzuro katere od svojih razstav v Evropi. Zgodilo se je v Budimpešti, razstava, ki se je v nedeljo že zaprla, pa ni bila le cenzurirana, temveč je moral zaradi nje oditi tudi direktor Madžarskega narodnega muzeja. V nevladni organizaciji World Press Photo so se na novico odzvali s sporočilom, da so »šokirani«.

  • Vanja Pirc

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Priborjena večjezičnost / Pouk tudi v slovenskem jeziku

    Po dolgih prizadevanjih bodo Slovenci, ki živijo v Kanalski dolini na skrajnem severovzhodu Italije, ob tromeji s Slovenijo in Avstrijo, dočakali, da bo pouk otrok v tamkajšnjih vrtcih in šolah začel redno, sistematično potekati v slovenskem jeziku. Tega doslej ni bilo, saj za to območje posebno varstvo, ki vrtcem in šolam nalaga izobraževanje slovenske manjšine v njenem jeziku, ne velja. Manjšina je slovenščino skušala ohranjati sama, s popoldanskim izobraževanjem in drugimi dejavnostmi v slovenščini. V šolskem letu 2017/18 pa se je zgodil prvi resni premik, otroke so vse od vrtca začeli poučevati tudi v slovenskem jeziku, vendar projektno, poskusno. Zaradi negotovega financiranja in nenehnega pomanjkanja kadra je bil to izziv; lani so tako poučevanje v slovenščini lahko začeli šele konec zime. Zato je toliko pomembneje, da bodo zdaj prešli na sistemsko urejeno večjezično izobraževanje.

  • Vanja Pirc

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Kultura

    Kaj lahko gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu Sloveniji prinese na dolgi rok?

    Frankfurtski knjižni sejem je v nedeljo zvečer zaprl vrata in s tem se je izteklo tudi častno gostovanje Slovenije na tej prireditvi, ki velja za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. Potem ko so bile priprave na slovensko gostovanje še pred letom dni tako zelo zavožene, da so se organizatorji sejma poigravali z mislijo, da bi bilo predstavitev naše države najbolje odpovedati, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos ob izteku letošnjega sejma ni skrival navdušenja nad tem, kako se je razpletlo. »Seveda so bile zapletene tako priprave kot tudi izvedba, za obe strani je bila situacija zahtevna, toda rezultat je bil izvrsten,« je povedal v intervjuju za časnik Delo.

  • Vanja Pirc

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Kultura

    Ženske prihajajo

    Ko se je priznana vizualna umetnica in profesorica umetnosti Duba Sambolec leta 1971 vpisala na študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in je bila nanj tudi sprejeta, je že zgolj s tem postala ena od pionirk med slovenskimi kiparkami. Bila je namreč del prelomne generacije, v kateri so bile na šest razpisanih mest poleg treh študentov sprejete tri študentke. Šele dobrega četrt stoletja po ustanovitvi akademije so na tej študijski smeri sprejeli takšno »množico« žensk, da so pomenile kar polovico generacije.

  • Vanja Pirc

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Politika

    Na potezi je vlada

    Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) te dni intenzivno predstavlja stateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030. Gre za težko pričakovan in obsežen, kar 130-stranski dokument, ki je nastal v sodelovanju z Deloittom in naj bi bil podlaga za prerod panoge. Ključni cilj je, da bi bila slovenska avdiovizualna industrija, ki je lani ustvarila 247,7 milijona evrov prihodkov (z upoštevanjem multiplikativnega učinka 445,9 milijona evrov), čez 17 let zmožna ustvariti milijardo evrov prihodkov.

  • Vanja Pirc  |  foto: Luka Dakskobler

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Kultura

    Varuhinja gob 

    Zbudili smo se v turoben dan, a ko smo se na tisti septembrski četrtek srečali v Bistrici pri Tržiču in se odpeljali v bližnji gozd, se je nebo nad nami nepričakovano razjasnilo. Parkirali smo, se preobuli, Katarina Grabnar Apostolides, amaterska mikologinja in determinatorka, torej samoukinja, a vseeno vrhunska poznavalka in raziskovalka gob, je vzela še košaro in mačeto, kupljeno pri mojstru te obrti v San Marinu, in odpravili smo se med bukve, hraste, smreke in bore. Pod njimi se je razprostirala mehka živozelena preproga iz maha, ki se je ob prvih sončnih žarkih zalesketala, kot da bi vstopili v vzporeden, skorajda pravljičen svet. In še niti minuto menda nismo bili tam, ko se je vodja naše tričlanske odprave nasmehnila in dejala: »O, glej, ga!«

  • Vanja Pirc

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Kultura

    Nagrada za eseje, ki jih je Ivana Djilas objavljala v Mladini 

    Priznana gledališka režiserka Ivana Djilas je v zadnjem desetletju v Mladini objavila več kot štirideset zapisov o pravzaprav vseh ključnih temah sodobnega časa. Enega je pozneje razširila v romaneskni prvenec Hiša (2017), vsa besedila pa je lani zbrala v knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho in ta ji je prejšnji petek prinesla Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo.

  • Vanja Pirc

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Družba

    Dama z nekom iz ozadja!?

    Avtomobilsko prometne minute so oddaja Vala 202, drugega programa javnega Radia Slovenija, v kateri poslušalce seznanjajo z novostmi na avtomobilskem trgu. Toda tisti, ki so ji prisluhnili prejšnjo soboto, so ob predstavitvi prenovljenega manjšega Mercedesovega avtomobila (razred A) osupnili, saj je voditelj Janez Martinčič, sicer že upokojeni radijski starosta, razložil: »Čeprav seveda moškemu vozniku v tem vozilu ni treba biti nerodno, pa si vseeno predstavljamo, da bi ga bila vesela predvsem dama, ki bi bila pripravljena ali sposobna za avtomobil odšteti blizu 40 tisočakov oziroma ji to omogoča kdo iz ozadja.«

  • Vanja Pirc

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kultura

    Glas delavcem

    Najprej spoznamo Vesno, ki dela v podjetju, kjer se bodo neustrezno zložene škatle vsak hip zrušile na delavce. Ali pa bo koga povozil viličar, saj vozniki preveč divjajo. Ali pa bo, ker zaradi prepovedi »čikpavz« vsi kadijo na hodniku, polnem omar s papirji, izbruhnil požar. »Kaj pa sploh dela to vaše podjetje?« vpraša glas na drugi strani pisalne mize. »Opremo za varnost pri delu prodajamo,« odgovori delavka.

  • Vanja Pirc

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Družba

    Neenakost v športu 

    V nedeljo se je z zmago Špank končalo svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. Že to, da moramo pri mundialu, ki sta ga gostili Avstralija in Nova Zelandija, posebej navesti, da je šlo za prireditev za ženske, pri tekmovanjih, na katerih nastopajo moški, pa tega praviloma ne storimo, kaže, da je v športu še vedno prisotna velika neenakost. Razmere se po malem izboljšujejo, to potrjuje izjemno zanimanje za vstopnice za ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu za ženske, prav tako to, da športnicam le postajajo dostopne tudi druge najpomembnejše športne prireditve. Najuglednejša kolesarska dirka, Dirka po Franciji, je lani, po 119 letih obstoja, poleg tekmovanja za kolesarje uvedla še tekmovanje za kolesarke. Tour de France Femme so pred mesecem izpeljali že drugič, vendar z bistveno manj medijske pozornosti, kot je je deležno tekmovanje moških.

  • Vanja Pirc

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Družba

    Izčrpavanje okoljskih aktivistov

    V Italiji se pripravljajo na sprejem zakonskih sprememb, ki bodo zelo zaostrile denarne kazni, predvidene za uničevanje ali iznakaženje kulturnih spomenikov. Po novem naj bi znašale med deset in šestdeset tisoč evri. Čeprav ukrep številni podpirajo, je hkrati deležen ostrih kritik, saj pravi razlog za njegovo uveljavitev ni toliko povezan s skrbjo za kulturno dediščino kot z apetiti skrajno desne vlade pod vodstvom Georgie Meloni, da bi finančno izčrpala okoljske aktiviste, ki s svetovno odmevnimi protesti, v katere vključujejo velike umetnine in kulturne spomenike, opozarjajo, da Italija odločno premalo prispeva k boju proti globalnemu segrevanju in planet s tem poganja v podnebno katastrofo.

  • Vanja Pirc

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura

    Filmski festival Dokudoc lahko rešijo le še prostovoljni prispevki

    Dokudoc je festival dokumentarnega filma, ki ga je zagnana mariborska ekipa na noge postavila leta 2011. Zavezala se je, da se bo kar najbolj sistematično in temeljito osredotočila na domačo dokumentarno produkcijo, ki je zelo močna; to zadnja leta potrjuje vrsta odličnih dokumentarcev. Tako je vidnost omogočila tudi številnim filmom, ki bi sicer ostali nevidni. Dokudoc je hitro prerasel v enega osrednjih mariborskih festivalov in hkrati v enega nepogrešljivih v filmski umetnosti na državni ravni. A zdaj, po 12 letih, je njegov obstoj resno ogrožen.

  • Vanja Pirc

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Družba

    Več kot očitna homofobija

    Pacientka je 30. novembra lani obiskala svojo izbrano ginekologinjo. S partnerko, s katero sta v istospolni zvezi, sta želeli začeti nov postopek umetne oploditve, in sicer samoplačniško v Avstriji, saj slovenska zakonodaja istospolno usmerjenim parom teh postopkov ne omogoča pri nas. A pred tem je morala opraviti pregled pri svoji ginekologinji. Ta jo je spremljala že leta, vedela je, da je v istospolni zvezi, potem ko je eden prejšnjih postopkov umetne oploditve uspel, je tudi vodila njeno nosečnost. In tudi tokrat jo je, kot tolikokrat prej, pregledala. Takoj po pregledu pa ji je sporočila, da ne more biti več njena izbrana zdravnica.

  • Vanja Pirc

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Svet

    Omrežje upanja ali pogube?

    Seveda bo šele čas pokazal, ali bo novo družbeno omrežje Threads, namenjeno predvsem pisni izmenjavi mnenj, zmožno izpodriniti Twitter, prevzeti njegove razočarane uporabnike in preostanek prihodkov od oglaševanja. To naj bi bilo njegovo ključno poslanstvo, kar ne preseneča, saj je v času, ko se Twitter, potem ko ga je prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk, spoprijema s težavami in postaja nenadzorovan kanal za širjenje sovražnega govora, razmere skušalo izkoristiti že več tekmecev – med njimi Bluesky, ki ga je zagnal ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey. Uspeha za zdaj ni bilo, a Threads ima v izhodišču prednost pred konkurenti – zagnala ga je velika korporacija Meta, ki že ima v lasti dve izmed največjih družbenih omrežij, Facebook in Instagram, in uporabnikom slednjega, ki jih je kar milijarda, je omogočila, da se na novem omrežju preprosto povežejo z dosedanjimi sledilci.

  • Vanja Pirc

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura

    Zlorabljeni literarni velikan

    Nekatere stvari so predvidljive. Častno gostovanje Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu nima niti najmanjše možnosti, da bi ga doma pričakali brez ideoloških obračunavanj. Dogodek je prevelik in preveč pomemben, gre za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. V mesto, ki leži le kakih 40 minut vožnje od Mainza, kjer je Johannes Gutenberg pred več kot pol tisočletja izumil tiskalni stroj, se vsak oktober zgrne več tisoč založnikov z vsega sveta, da bi tam promovirali svoje izdaje, se dogovarjali o prevodih in odkupih avtorskih pravic. In potem je tu še več sto tisoč branja željnih obiskovalcev, ki sejemske prostore napolnijo zadnja dva dneva, ko se vrata tega sicer pet dni trajajočega dogodka odprejo vsem.

  • Vanja Pirc

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Politika

    Pritisk na tehnološke multinacionalke se nadaljuje

    Prejšnji teden je ministrstvo za kulturo objavilo besedilo težko pričakovanih sprememb zakona o javni rabi slovenščine. Sedanje zakonsko besedilo je osvežilo, ker se je davnega leta 2004, ko je nastalo, družba sicer že deloma digitalizirala, ni pa bilo takrat mogoče niti slutiti, kako zelo nagel bo tehnološki razvoj in kako zelo digitalizirano bo le dve desetletji kasneje naše življenje. Prav tako takrat ni bilo mogoče slutiti, kako se bodo nekateri izdelovalci digitalnih naprav in lastniki spletnih platform prevodom v slovenščino upirali, češ da jih k temu prav nič ne zavezuje. Po mnenju nekaterih to ne drži oziroma naj bi bil že zdaj veljavni zakon, četudi zastarel, podlaga za izrekanje kazni zoper kršitelje. A pristojna inšpektorata tega nikoli nista preverila, saj sta odgovornost za ukrepanje leta prelagala drug na drugega.