Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Knjižnica za novo tisočletje?

    Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.

  • Vanja Pirc

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Kultura

    Poklon enemu največjih

    Ko so Urbana Kodra, ki se je najprej uveljavil kot izvrsten trobentač in nato še kot skladatelj, povabili, naj napiše glasbo za film Cvetje v jeseni, se je skupaj z ženo Heleno, priznano filmsko ustvarjalko, najprej odpravil na Židovsko ulico v njuni domači Ljubljani. Prav tja, kjer se je ded Urbana Kodra nekoč srečeval s pisateljem Ivanom Tavčarjem, avtorjem povesti, po kateri so snemali istoimenski film. Ja, bila sta prijatelja, in kadar sta se dobila v tisti mali ulici sredi mesta, sta jedla golaž in se hudovala nad klerikalci. Tavčar pa je v povest Cvetje v jeseni umestil celo na domačijo prijateljevega deda – dom glavne junakinje, Presečnikove Mete, je bil namreč dom prapradeda Urbana Kodra. Zato je moral na Židovsko ulico in vse to vsrkati, o vsem tem premisliti. In ko se je vrnil domov, se je usedel za klavir in napisal vse teme za film. »Naslednji dan sem povabil režiserja Matjaža Klopčiča na radio in mu jih v studiu zaigral. Nekaj časa je bil tiho, potem pa je dejal: ’Obljubi, da ne boš ničesar spremenil,’« se je spominjal v intervjuju za Nedeljski dnevnik konec leta 2018. Potem se je staro leto prevesilo v novo in veliki glasbeni ustvarjalec je za vedno odšel.

  • Vanja Pirc

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Družba

    Nedopustni poseg v svobodo izražanja

    V starem jedru Ljubljane se je v nedeljo, 6. novembra, odvil umetniški dogodek v sklopu koncertnega cikla Jazz klub Mezzoforte. Ker je šlo za dogodek na prostem, je umetnik Žiga Pilih ob glasbeni spremljavi, za katero je tokrat poskrbel kontrabasist, svoj, performativni del izvedel tako, da je s kredo pisal družbeno kritična sporočila po javni površini. Na Šuštarskem mostu je denimo izrazil podporo Avtonomni coni Rog, kjer je do njene nasilne izselitve s strani občine deloval tudi sam. Zavzel se je proti sežigalnici, ki ji je mestno vodstvo naklonjeno, okoljevarstveniki pa ne. Pred mestno hišo pa je napisal »Rekviem za prašiča Napoleona«. S tem je spomnil na Orwellovo klasiko Živalska farma, v kateri se živali rešijo človeške nadvlade in živijo v slogi, dokler se prašiči nasilno ne povzdignejo nad ostale in postanejo enako kruti kot ljudje. Zaradi teh napisov, narejenih s kredo, mu je mestno redarstvo izreklo globo v višini 208,65 evra.

  • Vanja Pirc

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Kultura

    Pesnik upora / Vasko Simoniti letošnjega leta ni želel posvetiti Kajuhu ... 

    Vlada se je te dni na pobudo ministrstva za kulturo odločila, da bo leto 2023 leto Karla Destovnika - Kajuha. S tem se bo država poklonila pesniku, ki je ustvarjal v obdobju tik pred drugo svetovno vojno in med njo ter čigar literarno delo »ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost«.

  • Vanja Pirc

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Politika

    Dve muhi na en mah

    Kot vse kaže, se bo naš najmlajši nacionalni muzej, Muzej slovenske osamosvojitve, v zgodovino zapisal tudi kot muzej z najkrajšim stažem. Marca 2021 ga je v naglici ustanovila vlada Janeza Janše, pa ne zato, ker bi takšen muzej potrebovali, temveč zato, da bi SDS v njem lahko uveljavila svojo, ideološko obarvano različico osamosvojitve, po kateri naj bi bil za odcepitev Slovenije od Jugoslavije zaslužen predsednik stranke Janez Janša. Tako ne preseneča, da so se za ustanovitev novega muzeja zavzemali le privrženci SDS in njenih civilnodružbenih podaljškov, kot je Združenje za vrednote osamosvojitve. Zgodovinska stroka pa mu je odločno nasprotovala, saj se s tematiko 20. stoletja in s tem tudi z osamosvojitvijo kakovostno ukvarjajo že najmanj trije slovenski muzeji. Prav te bi moral novi muzej tudi prositi za predmete iz njihovih zbirk, da bi sploh lahko sestavil svojo.

  • Vanja Pirc

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    Vsiljeni rasizem

    Možnost nenehnega, sproščenega, igrivega prehajanja meje med bratskima republikama, kasneje novonastalima državama, je od nekdaj veljala za enega največjih čarov kopanja v reki Kolpi, po hrvaško Kupi. Zabredel si v reko, ki se vije med idiličnimi nabrežji in gozdovi, in zdaj si bil v Sloveniji, tri zamahe kasneje na Hrvaškem. Pa spet tu in spet tam. Seveda ni naključje, da se je meja vzpostavila prav na sredini rečne struge, stoletja so ljudje na tem prostoru živeli skupaj.

  • Vanja Pirc

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Po Ruplu odhaja tudi Vaupotič?

    V torek je s položaja odstopil Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Leta 2021 je bil na ta položaj imenovan brez ustreznih kompetenc, njegov mandat pa si bomo zapomnili predvsem po katastrofalno vodenem projektu gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki nas čaka leta 2023. Ruplova predhodnica Renata Zamida je za ta projekt dobesedno živela. A morala je oditi, saj Frankfurta ni želela podrediti spregi politike Vaska Simonitija in poslovnih apetitov založnika Mitje Čandra.

  • Vanja Pirc

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Kultura

    Seksistični napisi na razstavi v Moderni galeriji so posledica nevzdržnih razmer v tej kulturni ustanovi

    Moderna galerija je ena od javnih institucij, v katerih se je pod prejšnjo vlado začelo izvajati hudo nasilje nad delovnim kolektivom. To nasilje se z nastopom nove vlade ni končalo. Ne, Golobova vlada direktorja naše osrednje kulturne institucije za moderno in sodobno umetnost, ki zaposlene strokovnjake že dobro leto ignorira in deluje celo v nasprotju z njihovimi strokovnimi priporočili, vse do danes ni zamenjala. Razmere pa postajajo vse bolj kritične.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura

    Neupogljivi vizionar

    Eno njegovih najbolj ikoničnih umetniških del, tistih, po katerih ga pozna ves svet, je Venera cunj. Gre za instalacijo, katere prva ključna sestavina je Venera, rimska boginja ljubezni, lepote in plodnosti. Njen goli kip v človeški velikosti si lahko ogledamo le s hrbtne strani, saj je obrnjen proti drugi ključni sestavini instalacije – kopici pisanih, rabljenih, zavrženih cunj. Ta je tako zelo velika, ogromna, še nekoliko višja od Venere, in tako zelo ji je blizu, da se nanjo lahko prisloni. Njen obraz se ob stiku z gmoto iz tekstila pogrezne globoko vanjo. Ne vidimo ga.

  • Vanja Pirc

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura

    Taktike preživetja v času avtoritarne Janševe vlade

    Oddaja Tarča je prejšnji teden pod drobnogled vzela »afero Fotopub« oziroma razkritje spolnih zlorab v kulturi. Sledil je plaz kritik – predvsem zaradi nenavadno prizanesljivega intervjuja z glavnim osumljencem Dušanom Smodejem.

  • Vanja Pirc

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Politika

    Napoved novega kulturnega modela

    Ministrstvo za kulturo je dobilo nov direktorat. Dosedanjim direktoratom za ustvarjalnost, kulturno dediščino in medije se je pridružil direktorat za razvoj kulturnih politik, s čimer je ministrica Asta Vrečko sektorju poslala pomemben signal, da bodo njene prednostne naloge – poleg odprave posledic dvoletne vladavine Vaska Simonitija – usmerjene tudi k napovedanim sistemskim spremembam dosedanjega kulturnega modela.

  • Vanja Pirc

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura

    Včeraj paraziti, danes sprevrženci, jutri ...?

    Skorajda čez noč smo se znova znašli sredi novega političnega napada na področje kulture. Stranka SDS je vse od aprilskega poraza na državnozborskih volitvah potrpežljivo prežala na trenutek, ko bo lahko z nabitimi topovi spet udarila po njem. In ko so se na Instagramu in nato še v medijih začela vrstiti srhljiva pričevanja o spolnih napadih organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Josipa Smodeja, je izkoristila trenutek. In napadla vse po vrsti. Ne le Smodeja, ki so mu očitane resnično grozljive stvari, kazniva dejanja, od neželenega omamljanja mladih žensk in deklet z drogo GHB do nasilja in spolnih napadov, ob tem pa še sporna poslovna praksa, vse to zdaj preiskuje policija, temveč celotno področje kulture, celotno polje sodobne umetnosti, vse umetnike, nevladne organizacije. »Vsi vpleteni, vsi obremenjeni,« je eno od glasil iz propagandne mašinerije stranke SDS te dni z vso resnostjo citiralo spletnega anonimneža. »Na mlade v Ljubljani preži past razvratne umetniške scene,« je kričalo isto spletno glasilo. »Samo /.../ za radiator priklenjena drogirana dekleta so umetnost, ki jo financira ta država!« so anonimni spletni troli kričali na družbenem omrežju Twitter.

  • Vanja Pirc

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Politika

    Primer Moderna galerija

    Potem ko je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, si je kulturni sektor, nad katerim se je njen predhodnik Vasko Simoniti dve leti izživljal, oddahnil. To ni pretiravanje – po arogantnem ministru, ki je akterje v svojem sektorju preziral, ki je vsako kritiko kaznoval, najraje z umikom javnega sofinanciranja, in ki se je pri sprejemanju strokovnih odločitev ničkolikokrat postavil nad stroko, je ekipa nove ministrice z napovedjo, da bo kulturnemu sektorju naklonjena in da se zaveda, da mora ministrstvo delovati predvsem kot njegov podporni servis, hitro pridobila simpatije kulturniške srenje. Še toliko bolj po tem, ko ji je v kratkem času uspelo v katero od najbolj žgočih tematik tudi poseči – nazadnje sta se s predsednikom vlade javno zavezala, da se bo prepotrebna obnova ljubljanske Drame, ki jo je Simoniti onemogočil, nadaljevala. Pa vendar pri nekaterih najbolj problematičnih ostalinah Simonitijevega mandata nova ministrska ekipa ne ukrepa, čeprav bi morala, in to takoj. Najočitnejši je primer Moderne galerije.

  • Vanja Pirc

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura

    Predramljena prenova

    Prejšnji petek sta naše osrednje gledališče, Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, skupaj obiskala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Njuna gostiteljica, ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel, je ob tem pripomnila, da se še nikoli doslej ni zgodilo, da bi njihovo hišo hkrati obiskala dva najvišja vladna predstavnika. A stanje je tako žgoče, da je terjalo skupen obisk. In zdaj bo terjalo tudi skupno ukrepanje.

  • Vanja Pirc

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura

    Nepotrebna poplava

    Letošnji julij je zaznamovala peklenska vročina, a začel se je z neurji. Večja količina dežja, ki se je z neba v kratkem času zlila v torek, 5. julija, je v Ljubljani povzročila poplavljenje številnih objektov, podvozov in severne mestne obvoznice. Tisti večer je znova popustila tudi streha Moderne galerije. Ta jo je resno skupila že devet mesecev prej, med hudim neurjem septembra lani, ki se je končalo s poplavo depojev in razstavnih prostorov v desnem krilu te nacionalne kulturne ustanove, iz katerih so zaposleni komajda rešili umetnine. Tokratna poplava ni bila tako uničujoča, predvsem zato, ker je glavnina neurja središče prestolnice k sreči zaobšla. A streha je kljub temu popustila. Voda je vdrla v osrednjo dvorano in pisarne.

  • Vanja Pirc

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Svet

    Predator za zapahi

    Gibanji #metoo (Jaz tudi) in #blacklivesmatter (Življenje temnopoltih šteje) sta prejšnji teden dočakali pomembno novo zmago, tokrat skupno. Sodišče je 55-letnega ameriškega nekdanjega glasbenega zvezdnika R. Kellyja, najbolj znanega po hitu I Believe I Can Fly iz leta 1996 in svoj čas razglašenega celo za kralja R & B-ja, obsodilo na 30-letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja in trgovine z ljudmi. Čeprav se je sojenje osredotočilo na pričevanja 11 žrtev, je v svoj krog, pravzaprav kult, zmamil na stotine mladoletnih temnopoltih deklet, starih tudi zgolj 13 let. Nato jih je po vnaprej vzpostavljenem sistemu, pri katerem je imel pomagače, zmanipuliral, da so postale njegove spolne sužnje, jih zadrževal proti njihovi volji, ustrahoval, se izživljal nad njimi ter jih fizično in psihično povsem razčlovečil. Številne še desetletja kasneje trpijo in potrebujejo strokovno pomoč.

  • Vanja Pirc

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura

    Čas za vrnitev strokovnosti

    Ljubljano je lani, bil je predzadnji septembrski dan, presenetilo hudo neurje z rekordno količino padavin. Poplavilo je več kot 500 objektov, med njimi tudi nekaj pomembnih kulturnih institucij. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je moralo zaradi vode, ki je drla po stopnicah, denimo prekiniti predstavo in občinstvo evakuirati. Iz Moderne galerije pa so zaposleni komajda pravočasno rešili Picassove ilustracije, ki so jih tisti dan šele namestili na stene, ker se je bližalo odprtje razstave. To smo mesec dni pozneje vseeno dočakali, saj so razstavo prestavili v drugo enoto iste institucije, v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Moderna galerija pa je ostala zaprta. Čakala je na obnovo. In danes, devet mesecev pozneje, nanjo še vedno čaka. Medtem ko so v ljubljanski Drami škodo že sanirali, so v Moderni galeriji uspeli izbrati le izvajalca, ki bo poskrbel za zgolj eno od faz obnove. Izbor drugih jih šele čaka, saj tudi finančni načrt obnove vse doslej ni bil zagotovljen, svet Moderne galerije ga je na predlog direktorja potrdil v te dni. Pravzaprav je osupljivo, da se devet mesecev po neurju na obnovo šele pripravljajo, da jo šele načrtujejo. Vendarle gre za eno naših najpomembnejših kulturnih institucij, za enega najpomembnejših razstavnih prostorov.

  • Vanja Pirc

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura

    Proti judom ali muslimanom?

    V Kasslu že skoraj sedem desetletij pripravljajo Documento, eno najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti, zaradi katere to nemško mestece vsakih pet let obiščejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. Letošnja, 15. Documenta, ki so jo odprli pred dvema tednoma, pa pozornosti največjih svetovnih medijev ne priteguje toliko z razstavljenimi umetninami, čeprav jih je pripravilo rekordnih 1500 umetnikov. Ne, večino razstavljenih umetnin so skoraj povsem zasenčili škandali, vandalizem in rasizem.

  • Vanja Pirc

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Svet

    Proti mavrični Mariji

    Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    »Če sem karkoli obžalavala, je poniknilo med množico zadovoljivih odločitev«

    V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork.

  • Vanja Pirc

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu

    Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi.

  • Vanja Pirc

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Politika

    Sta krivi rdeči zvezdi?

    Lansko pomlad je na pobudo ministrstva za kulturo nastal vodnik po naših javnih muzejih in galerijah. Časa za pripravo je bilo malo, saj so na ministrstvu načrtovali, da bi vodnik delili v času predsedovanja Slovenije svetu EU, od katerega nas je tedaj ločilo le še nekaj tednov. Kljub temu so urednice publikacijo Po stopinjah dediščine, kjer se prepletajo angleška in slovenska besedila, pripravile pravočasno. A vodnika v dar na koncu ni dobil nihče.

  • Vanja Pirc

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Družba

    Udba kot prioriteta

    TV Slovenija ob torkih zvečer že leta predvaja odlične tuje in domače dokumentarce, ki obravnavajo najaktualnejše družbene teme. V ta »elitni« termin je bil že pred meseci umeščen domači dokumentarno-igrani film Ključ režiserja Janija Severja o odločno premalo raziskani temi – prostituciji v Sloveniji. Napovednik je sporočal, da bo film na ogled ta torek. A tik pred zdajci je bil odpovedan, TV Slovenija pa je namesto njega predvajala prvi del hrvaške igrano-dokumentarne serije Jugoslovanske tajne službe.

  • Vanja Pirc

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura

    Stagnacija in nazadovanje

    Muzej slovenske osamosvojitve, ena ključnih prednostnih nalog, ki si jih je v kulturi zastavila sedanja vlada, je pred mesecem presenetljivo potihoma, skorajda neslišno dobil prvega direktorja. Najmlajšega med slovenskimi nacionalnimi muzeji, z ustanovitvijo katerega je vlada izjemno hitela, čeprav se z obdobjem osamosvojitve kakovostno ukvarjajo že trije delujoči muzeji, in je zanj, čeprav je do številnih drugih vej kulture izjemno stiskaška, zagotovila zajetna sredstva, bo vodil zgodovinar dr. Željko Oset.

  • Vanja Pirc

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura

    So k imenovanju Aleša Vaupotiča pripomogla tudi osebna poznanstva?

    Znano je, da se je minister za kulturo Vasko Simoniti med prijavljenimi na razpise za direktorje nacionalnih muzejev v letih 2020 in 2021 odločal izključno na podlagi priporočil, ki so jih pripravile komisije, sestavljene iz njegovih podrejenih, praviloma kadrov stranke SDS in vplivnih javnih uslužbencev. Med temi je bila tudi Judita Krivec Dragan, na ministrstvu že leta zaposlena kot skrbnica Moderne galerije, pa tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Gre za pomembno birokratko, katere vpliv se je pod ministrom Simonitijem še povečal, saj sta si oba želela imeti več besede v javnih institucijah pod njunim patronatom.

  • Vanja Pirc

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Kultura

    Pozdrav iz Nove Gorice

    »Zdi se mi, da sem prava oseba v pravem trenutku na pravem kraju. In ta kraj je moj dom.« S temi besedami, povedanimi za Slovensko tiskovno agencijo, je zgodovinarka Kaja Širok prejšnji teden pospremila odločitev novogoriških mestnih svetnikov, da prav njej prepustijo vodenje novoustanovljenega javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture. Ta namerava Novo Gorico in Gorico, mesti na meji med Slovenijo in Italijo, čez tri leta spremeniti v osrednje evropsko kulturno dogajališče. To bo prva evropska prestolnica kulture (EPK) na meji dveh držav oziroma brez meja.

  • Vanja Pirc

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura

    Proti popolni nekompetentnosti

    V ponedeljek, na isti dan, ko so se zaposleni na RTV Slovenija odločno uprli napadalnemu vmešavanju vladajoče politike v njihovo hišo, je prekipelo tudi zaposlenim v Moderni galeriji, naši osrednji kulturni ustanovi za sodobno vizualno umetnost. Jasno in glasno, z imeni in priimki, ki so jih prispevali skoraj vsi zaposleni, od direktorja Aleša Vaupotiča zahtevajo odstop, od vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija pa takojšnjo direktorjevo razrešitev.

  • Vanja Pirc

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura

    »Ko bo svoboda, ne bo držav«

    Na Dunaju živeča bosanska umetnica Lana Čmajčanin je v roke vzela zemljevid Bosne in nato še drugega in tretjega ... vse do petintridesetega. Postavila jih je enega na drugega in opazovala, kaj se je v 551 letih, ki so minila med najstarejšim in najmlajšim zemljevidom, dogajalo z bosansko mejo. Kako se je premikala in spreminjala. Ponekod so se čisto tanke črte, ki ponazarjajo meje, tako zgostile, da so območja povsem počrnela. Kajti meje niso stalne, niso objektivne, ampak so pogosto, sploh na območjih, kjer se krešejo interesi velesil, posledica pogajanj, partikularnih interesov, vojn in nasilja.

  • Vanja Pirc

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Kultura

    Pozdrav iz Gradca

    Graški Kunsthaus je ena najpomembnejših galerij sodobne umetnosti v naši širši okolici. Zgodba o uspehu je že od samega začetka – vse od takrat, ko je to avstrijsko mesto ob reki Muri leta 2003 gostilo projekt Evropska prestolnica kulture in so, da bi mestu ostal trajen spomin nanj, oblikovali povsem nov, velik, v svet odprt razstavni prostor. Kunsthaus je torej vse tisto, česar bližnji Maribor, ko je bil dobro desetletje kasneje tudi sam evropska prestolnica kulture, ni dobil, čeprav so organizatorji ob kandidaturi seveda obljubljali novo kulturno institucijo. V Gradcu je bilo drugače – obljubo so izpolnili, zrasel je Kunsthaus, nenavaden, futurističen objekt. Od daleč spominja na vesoljsko ladjo, ki je zasilno pristala med hišami starega mestnega jedra.

  • Vanja Pirc

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura

    Sužnji med nami

    Dokumentarno-igrani film Janija Severja Ključ, ki so ga v sredo premierno predvajali v ljubljanskem Kinu Šiška, vas bo pretresel. Svojo zgodbo v njem pripoveduje ženska, ki je bila kmalu po dopolnjenem 18. letu prisiljena v prostitucijo. Ne, svojega telesa ni prodajala zato, ker bi si to sama želela, čeprav je svojim strankam zatrjevala, da je to seveda njena izbira, ker potrebuje denar za študij. V resnici je bila v to delo zmanipulirana in prisiljena, še več, bila je v sužnjelastniškem odnosu, brez vsakršnih pravic, povsem razčlovečena. To se ni zgodilo kje daleč, zgodilo se je tu, sredi Slovenije, čisto običajni mladi ženski. Stranke je morala sprejemati vsak dan med deveto zjutraj in peto popoldne, pogosto tudi pozno v noč, vse do jutra. Spala skoraj ni, tudi jedla skoraj ni, od zaslužka ji ni ostalo skoraj nič, vse je odnesel zvodnik.