Vanja Pirc
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura
»Prvi letni shod slabo prilagojenih«
Če za Sindikat še niste slišali, niste edini. Gre za nekaj povsem novega, za novo odrsko platformo, ki želi združiti vse tiste, ki jih ne zanima le dogajanje na največjih, najelitnejših odrih gledaliških institucij, podprtih z javnimi sredstvi, in jih tudi ne zanima le dogajanje na neodvisnih odrih, ki se v vse težjih razmerah trudijo preživeti sami ali z drobtinicami, padlimi z mize, na kateri se razkosava proračunska pogača, temveč jih zanima tudi tisto gledališče, ki deluje bolj ali manj povsem v podtalju urbanih okolij, denimo v klubih na ljubljanski Metelkovi, in žal tudi skoraj povsem brez sredstev. To so projekti, ki si največkrat ne morejo privoščiti piarovcev in so v medijih skoraj povsem spregledani, kar pa je velika škoda, saj so mnogi od njihovih ustvarjalcev izjemno talentirani, kreativni, neposredni, ironični, subverzivni, angažirani. Izogibajo se populističnim klišejem, seksizmu, šovinizmu in ksenofobiji, si v vseh pogledih upajo iti »čez« in rušiti meje, ekscesi, golota in radikalna družbena kritika pa jim niso nič tujega, temveč nekaj najbolj naravnega. Več
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura
Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak
Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba
Marlenka Stupica, ilustratorka
V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork. Več
-
»Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Več
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura
Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker. Več
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura
Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično. Več
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura
Le kaj mi je bilo tega treba, sem se spraševala, ko sem v majhni, tesni jami, pred katero se je drenjala gruča turistov, vendarle prišla na vrsto, da sem se po skalah spustila na ozko ploščad za enega, največ dva človeka in ob tem trepetala, da ne bi čofnila v vrelo vodo, ki je brbotala po skoraj celotni površini jame. Nad vodo so se vile čudovite meglice iz sopare, res je bilo lepo, saj je šlo za enega od mnogih naravnih čudes, ki jih skriva okolica jezera Myvatn na severu Islandije. A ta država ima še neskončno veliko naravnih znamenitosti in mnoge so še precej bolj dih jemajoče od te majhne jame. Zato sem si, medtem ko sem se zelo nejunaško oklepala skal, morala priznati, da sem se tam v resnici znašla samo zaradi nadaljevanke Igra prestolov. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode. Več
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura
Oblačila za vse, ne glede na spol
Prejšnji četrtek se je na zvoncu enega od vhodov v kompleks ljubljanskega Nebotičnika znašel napis Petja Zorec. Enak napis nas je pričakal na vratih v četrtem nadstropju, kjer nam je vrata odprla kar sama Petja Zorec, zadnjih nekaj let ena najbolj izstopajočih med našimi modnimi oblikovalkami in oblikovalci. S svojimi zdaj že prepoznavnimi oblačili ni prepričala le stroke, temveč vse bolj prepričuje tudi široko občinstvo, sploh mlado generacijo moških in žensk, med katerimi se kot požar širi vest, da so njene kolekcije nekaj, na kar je treba biti pozoren. To je sredi aprila potrdil tudi množičen obisk njene prve samostojno organizirane predstavitve modne kolekcije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je bila hkrati ena redkih samostojno organiziranih modnih revij pri nas. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura
Bilo je leta 2013 in na toplo septembrsko jutro smo stali na skoraj praznem Trgu svetega Marka v Benetkah, ko je priletel galeb in pred našimi očmi zmasakriral goloba, ptico, nekajkrat šibkejšo od sebe. Filmski režiser Rok Biček, ki je na Beneškem filmskem festivalu ravno takrat predstavljal svoj prvenec Razredni sovražnik in s katerim smo prej že kakšno uro »brejnstormali«, kako bi zastavili njegov portret, je vzkliknil: »Evo, to je razredni sovražnik!« Več
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura
Na prvi pogled se pred nami razgrne lepo uokvirjena podoba rdečega srca. A ko si začnemo pozorno ogledovati detajle, iz katerih je srce sestavljeno, in teh je veliko, se hitro izkaže, da pred nami niti približno ni kakšen sladkoben, kičast srček, temveč tak, ki je strašljiv, nevaren. Napolnjen je z orožjem, hladnim, strelnim, molotovko, bombami, tu je tank, pa dinamit, vidimo celo rezilno žico s slovensko-hrvaške meje, postavljeno zato, da bi odganjala ljudi, ki jih oblast v naši državi ne želi. In ne nazadnje je tu rdeče-oranžen ogenj. Nekje v daljavi je odjeknila eksplozija. Več
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura
Z velikim zanimanjem letos čakamo na izid številnih romanov izpod tipkovnic domačih avtorjev. Nekatere smo že dočakali (denimo literarni prvenec Mojce Širok Pogodba, novi literarni podvig Jele Krečič Knjiga drugih), drugih še ne (nadaljevanje Golobovega kriminalnega hita Jezero), med vse te težko pričakovane knjige pa nedvomno lahko uvrstimo tudi Mazohistko. Napisala jo je Katja Perat, ki smo jo doslej poznali predvsem kot odlično pesnico. Že po prvi pesniški zbirki Najboljši so padli, ki jo je izdala leta 2011, takrat še študentka filozofije in primerjalne književnosti, so jo razglasili za glas mlade generacije. Danes ima za seboj dve pesniški zbirki in številne ugledne nagrade, soureja literarni portal AirBeletrina, piše za Mladino, zadnji dve leti pa živi v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri, kjer je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington. Tam je nastal tudi njen romaneskni prvenec. Več
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Za samozaposlene in nevladni sektor
Kultura je pod Cerarjevo vlado obveljala za področje, kjer se stvari niso premaknile niti za ped. Čeprav je kulturni proračun po ostrih rezih v zadnjem desetletju sramotno nizek, sam kulturni sistem problematičen in zbirokratiziran, številne poteze ministrstva za kulturo pa vprašljive, nestrokovne in celo škodljive (denimo pri razdeljevanju javnih sredstev), se ni zgodilo popolnoma nič. Tudi pred volitvami politiki do kulture niso imeli stališč. Prav tako ne po volitvah. V osnutku koalicijske pogodbe, o kateri se je zadnje tedne pogajalo šest strank pod vodstvom Marjana Šarca, so tako sploh prve javno dane politične zaveze za področje kulture po dolgih štirih letih, odkar je podobno pogodbo sestavljala Cerarjeva koalicija. In ne glede na to, ali bo pogodba na koncu sprejeta ali ne, jih je vredno vzeti pod drobnogled. Več
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura
Sobota je bila čudovit dan za slovenski film. Režiser Olmo Omerzu je na filmskem festivalu v Karlovih Varih osvojil eno glavnih priznanj – nagrado za najboljšo režijo. Prislužil si jo je s svojim drugim igranim celovečercem, češko-slovensko-poljsko-slovaškim filmom Zimske muhe. Na istem festivalu pa je žirija posebno omembo namenila tudi režiserki Sonji Prosenc za njen drugi film, italijansko-norveško-slovensko Zgodovino ljubezni. Več
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Kultura
Začelo se je z Esmeraldo (Leticio Calderon), junakinjo mehiške telenovele, sploh prve, ki so jo predvajali pri nas. Ko je leta 1998 obiskala Slovenijo, so jo želeli videti tisoči oboževalcev in teren za evforične sprejeme likov s televizijskih zaslonov je bil s tem uhojen. Zadnji se je maja lani po njem podal dr. Martin Gruber (Hans Sigl) iz nemške nadaljevanke Gorski zdravnik, ki ga je v Ljubljani pričakala vreščeča pettisočglava množica, za veliki finale pa je imel še fototermin s predsednikom Pahorjem. Pa vendar ne Esmeralda, ne gorski zdravnik, ne kak tretji televizijski obraz, ki nagovarja odrasle, ob obisku ni povzročil tolikšnega navdušenja – in hkrati od slovenskih fenov izplenil tolikšnega zaslužka – kot šesterica pojočih »šolarjev« iz mehiške najstniške telenovele Rebelde. Ta je, potem ko so bend iz nadaljevanke izstrelili na koncertne odre po vsem svetu, septembra 2008 obiskala tudi Ljubljano in kar štirikrat zapored napolnila Halo Tivoli. Enega od koncertov je razprodala v pičlih 80 minutah, skupno pa prodala kar 19 tisoč vstopnic. Več
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Družba
Banksy ni le najslavnejši grafitar, z angažiranimi uličnimi poslikavami je izjemno vpliven politični aktivist. Bori se proti vojnam, potrošništvu, kapitalizmu, fašizmu, revščini, dvoličnosti. Bori se za Palestino, za spoštovanje beguncev in poslej tudi za žrtve diktatorskega režima turškega predsednika Erdogana. Prejšnji četrtek je v New Yorku presenetil z ogromno, 20-metrsko stensko poslikavo v podporo turški novinarki in umetnici kurdskega rodu Zehri Dogan, ki je že leto dni v zaporu in bo, če bo morala kazen odslužiti do konca, tam še skoraj dve leti. Več
-
Ta teden je zaživela pobuda #tudijaz. Če vas njeno ime spominja na ameriško gibanje #metoo, ki je v zadnjih nekaj mesecih povzročilo globalni upor žensk proti spolnemu nasilju, to ni naključje: pobuda #tudijaz namreč je slovenski #metoo, je slovenski odgovor na to gibanje. Je poskus, da bi po številnih tujih igralkah, pevkah, športnicah in političarkah o svojih izkušnjah spregovorile tudi žrtve spolnega nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja, poniževanja pri nas. Več
-
Ženska naj bi v svojem življenju imela menstruacijo v povprečju 1800 dni. Vendar ta biološki pojav, ki je med drugim povezan tudi s preživetjem človeške vrste, še vedno velja za nekaj nečistega. Mnogi imajo težave že s samo besedo menstruacija. Nerodno jim jo je izreči, zato se je razvilo na tisoče drugih izrazov. A ta zagata je le vrh ledene gore, nas v svojem presunljivem projektu Miti o menstruaciji opozarja katalonska umetnica Laia Abril, kajti predsodkov o menstruaciji je nešteto in razširjeni so po vsem svetu. Več
-
Slike, filmi in Rusjanovo letalo
V hrvaških in srbskih medijih smo zadnje dni zasledili ogorčenje, ker naj bi Slovenija znamenito jugoslovansko filmsko uspešnico Bitka na Neretvi (1969) želela razglasiti za svojo. To naj bi bilo nezaslišano – za hrvaške medije zato, ker naj bi bil film, ki je bil nominiran za tujejezičnega oskarja, hrvaški, »njihovi« so namreč scenarist, snemalec, avtor glasbe in že dolgo tudi režiser Veljko Bulajić, za srbske pa zato, ker naj bi Slovenija poleg kultnega filma želela še številne druge umetnine, in to povsem neupravičeno. Pa vse to drži? Vse seveda ne. Nekaj malega pa že. Več
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pregled leta: Slovenija ima talent
Maja Smrekar Več
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je balado Sneguročka pri Mladinski knjigi izdala leta 2012. To je lepa, a hkrati grenka pravljica za odrasle s sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti: vsako zlo, ki smo mu priča, se sčasoma pozabi. Kot da ga nikdar ne bi bilo. »Tako se je pozabilo na inkvizicijo, holokavst, Auschwitz, Srebrenico ... naslednje generacije so jih vzele za zgodovinsko dejstvo in nič drugega, ob tem pa niso občutile nobene bolečine in empatije več. A prav zato, ker se nanj pozabi, se zlo neprestano vrača in ponavlja, pa čeprav si vsakič znova obljubimo, da do tega ne bo prišlo,« je Makarovičeva že kmalu po izidu knjige za Mladino razložila, zakaj je to delo morala napisati. Sneguročka ima namenoma bridek konec. Ta naj bi bralca najprej streznil, prebudil iz sna. Nato pa naj bi ga spodbudil še k drugačnemu ravnanju. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Portret
Spomnim se, kako je tri vrste pred menoj, nasmejan do ušes, poslušal stoječe ovacije. Bili smo na Beneškem filmskem festivalu, eni najpomembnejših filmskih prireditev, in v ogromni dvorani smo si ravnokar ogledali premiero filma Razredni sovražnik, ki je pozneje prejel številne odlične ocene in nagrade, tisti petek, 30. avgusta 2013, pa je bil javno predvajan šele prvič in tudi aplavz je bil šele prvi, a je kar trajal in trajal in trajal. In namenjen je bil tudi njemu, črnolasemu fantu, ki je v filmu odigral eno glavnih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo. Več
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura
Še čisto malo in dočakali bomo tiste dni v letu, ko bo pokalo in ropotalo z vseh strani. Vse več je sicer pobud, da bi se odpovedali rabi petard, raket in ognjemetov ter s tem preprečili nevarnosti, ki jih pirotehnika prinaša, a nanje praviloma niti ne pomislimo, dokler ni prepozno. Nepazljiva raba lahko vodi do hudih poškodb, kot so raztrganine ali slepota. Pirotehnika slabša kakovost zraka, okolico pa onesnažuje tudi s hrupom, ki prizadene ljudi in živali. Več
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura
Na Slovenskem knjižnem sejmu tradicionalno podelijo nagrade za različne prispevke na področju literature in založništva, vsako leto pa tudi nagrade za najbolje oblikovane knjige. Letošnja absolutna zmagovalka na tem področju je knjiga Drobtine iz mišje doline, v kateri je pesmi Anje Štefan in ilustracije Alenke Sottler v celoto povezala oblikovalka Sanja Janša. Med najbolje oblikovane pa se je uvrstila tudi knjiga Samoumevni svet, prvenec Mladininega kolumnista Mihe Blažiča - N’toka, ki ga je oblikoval Matic Tršar. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Aleksandra Brlan, modna oblikovalka
V teh sivih dneh, ko se je tudi uradno začela jesen, že lahko rečemo, da ji je uspelo zakuhati letošnji poletni hit Instagrama. Oziroma več hitov. Številni uporabniki tega družbenega omrežja so namreč objavljali selfije v njenih belih majicah. V tisti s srcem, ki ga prerežeta dve vodoravni črti. In v tisti drugi s pravokotnikom in sloganom Real People (Resnični ljudje), kar je ime njene zadnje kolekcije, ustvarjene za prihajajočo jesen in zimo. Nekateri so se fotografirali tudi v nogavicah iz iste kolekcije. Več
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura
Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić sta zadnje desetletje neutrudno ustvarjala stripovsko sago Meksikajnarji o slovenskem osvajanju Mehike. Naše daleč najobsežnejše stripovsko delo sta lansko jesen zaokrožila z zadnjim, petim stripovskim albumom, in vse odtlej smo se spraševali, ali se bo »dream team« lotil še kakšnega skupnega podviga. Dočakali smo ga presenetljivo hitro: v Mladini lahko že tretji teden spremljate nadaljevanja njunega novega stripa Zadnji let Tonija Mrlaka. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Anja Slapničar, oblikovalka keramike
V oči ji je padla skodelica. Nizka, trebušasta skodelica s tremi okrasnimi bunkicami. Držalo ima prifrknjeno navzgor in iz njega štrli še rožiček. Ta skodelica je danes razstavljena v Dolenjskem muzeju. Pred več kot dvema tisočletjema pa so jo uporabljali Kelti, eno od ljudstev, ki so se ustalila natanko tam, od koder izvira tudi sama. Več
