Vanja Pirc
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura Za naročnike
V soboto je bilo v Pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela objavljeno pretresljivo pismo Laure Orel, soproge pisatelja in prevajalca Uroša Kalčiča, vrhunskega ustvarjalca, prejemnika najvišjih državnih in strokovnih priznanj. Tako kot velika večina kulturnih delavcev je bil tudi Uroš Kalčič samozaposlen v kulturi in odvisen od vsakokratnih projektov, pri katerih je sodeloval. Ko se je januarja letos upokojil, je njegova pokojnina za več kot 40 let delovne dobe, torej za polno delovno dobo, znašala le okoli 550 evrov, čeprav gre za vrhunskega, zelo plodovitega ustvarjalca, ki je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada (1998) in Sovretovo nagrado (2018). Več
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
Provladna skupina Rumeni jopiči, katere zamaskirani člani so dokazano tudi neonacisti, je prejšnji konec tedna na svojem Twitter profilu delila video, v katerem eden od njenih članov v zabojnik za smeti zaluča slikanico Svetlane Makarovič Čuk na palici. Znana zbirka otroških pesmic ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke, ki je prvič izšla leta 1986, je zabavna, a tudi poučna, nekakšen vodnik iz življenjskih zagat za bralce vseh generacij. Zakaj bi pristala med odpadki? Odgovor moramo poiskati v petkovih protivladnih protestih, katerih se je teden dni prej sredi večtisočglave množice udeležila tudi Svetlana Makarovič, ki vedno zelo jasno pove, s čim se strinja in s čim ne. Z njenimi stališči se lahko strinjamo ali ne, pa vendar njena dela za otroke ne glede na to ostajajo med najvidnejšimi v naši literaturi za najmlajše. A skupina, v kateri so tudi neonacisti, je na njena protivladna stališča odgovorila z uničenjem enega od njenih umetniških del za otroke. »Knjige Svetlane Makarovič ne sodijo nikamor drugam kot v smeti!« so pripisali k videu. Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura
Nekaj, kar bi bilo lahko novica desetletja za področje kulture, je v petek odjeknilo tako skrajno čudno, kot je skrajno čudno vse, povezano z ministrom Vaskom Simonitijem in kulturno politiko, ki jo vodi njegova stranka SDS. Ne na posebni novinarski konferenci, ne v sporočilu za javnost, niti ne v kakšnem ministrovem govoru ob svečanem odprtju – ne, novico smo izvedeli v nastopu ministrove namestnice, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, na seji parlamentarnega odbora za kulturo. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Družba
Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami. Več
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura
»Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«
Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Propagandni stroj SDS s predstavo obračunal še pred premiero
Prejšnji četrtek so v Prešernovem gledališču Kranj gledališko sezono začeli s premierno uprizoritvijo drame Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Ta je sam predlagal, da bi se lotili najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je pred 299 leti napisal oče Romuald in je uvrščeno na seznam Unescove dediščine, in močna predstava, ki jo zaznamuje Lorencijeva značilna poetika, že žanje naklonjene strokovne kritike. Zato je toliko zanimiveje, da se je dva dni pred premiero, ko predstave sploh še ni videl nihče, pojavil zapis, ki jo je raztrgal in odsvetoval ogled. Več
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Svet
Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo. Več
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo. Več
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura
»Prvi letni shod slabo prilagojenih«
Če za Sindikat še niste slišali, niste edini. Gre za nekaj povsem novega, za novo odrsko platformo, ki želi združiti vse tiste, ki jih ne zanima le dogajanje na največjih, najelitnejših odrih gledaliških institucij, podprtih z javnimi sredstvi, in jih tudi ne zanima le dogajanje na neodvisnih odrih, ki se v vse težjih razmerah trudijo preživeti sami ali z drobtinicami, padlimi z mize, na kateri se razkosava proračunska pogača, temveč jih zanima tudi tisto gledališče, ki deluje bolj ali manj povsem v podtalju urbanih okolij, denimo v klubih na ljubljanski Metelkovi, in žal tudi skoraj povsem brez sredstev. To so projekti, ki si največkrat ne morejo privoščiti piarovcev in so v medijih skoraj povsem spregledani, kar pa je velika škoda, saj so mnogi od njihovih ustvarjalcev izjemno talentirani, kreativni, neposredni, ironični, subverzivni, angažirani. Izogibajo se populističnim klišejem, seksizmu, šovinizmu in ksenofobiji, si v vseh pogledih upajo iti »čez« in rušiti meje, ekscesi, golota in radikalna družbena kritika pa jim niso nič tujega, temveč nekaj najbolj naravnega. Več
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura
Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak
Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba
Marlenka Stupica, ilustratorka
V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork. Več
-
»Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Več
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura
Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker. Več
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura
Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično. Več
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura
Le kaj mi je bilo tega treba, sem se spraševala, ko sem v majhni, tesni jami, pred katero se je drenjala gruča turistov, vendarle prišla na vrsto, da sem se po skalah spustila na ozko ploščad za enega, največ dva človeka in ob tem trepetala, da ne bi čofnila v vrelo vodo, ki je brbotala po skoraj celotni površini jame. Nad vodo so se vile čudovite meglice iz sopare, res je bilo lepo, saj je šlo za enega od mnogih naravnih čudes, ki jih skriva okolica jezera Myvatn na severu Islandije. A ta država ima še neskončno veliko naravnih znamenitosti in mnoge so še precej bolj dih jemajoče od te majhne jame. Zato sem si, medtem ko sem se zelo nejunaško oklepala skal, morala priznati, da sem se tam v resnici znašla samo zaradi nadaljevanke Igra prestolov. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode. Več
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura
Oblačila za vse, ne glede na spol
Prejšnji četrtek se je na zvoncu enega od vhodov v kompleks ljubljanskega Nebotičnika znašel napis Petja Zorec. Enak napis nas je pričakal na vratih v četrtem nadstropju, kjer nam je vrata odprla kar sama Petja Zorec, zadnjih nekaj let ena najbolj izstopajočih med našimi modnimi oblikovalkami in oblikovalci. S svojimi zdaj že prepoznavnimi oblačili ni prepričala le stroke, temveč vse bolj prepričuje tudi široko občinstvo, sploh mlado generacijo moških in žensk, med katerimi se kot požar širi vest, da so njene kolekcije nekaj, na kar je treba biti pozoren. To je sredi aprila potrdil tudi množičen obisk njene prve samostojno organizirane predstavitve modne kolekcije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je bila hkrati ena redkih samostojno organiziranih modnih revij pri nas. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura
Bilo je leta 2013 in na toplo septembrsko jutro smo stali na skoraj praznem Trgu svetega Marka v Benetkah, ko je priletel galeb in pred našimi očmi zmasakriral goloba, ptico, nekajkrat šibkejšo od sebe. Filmski režiser Rok Biček, ki je na Beneškem filmskem festivalu ravno takrat predstavljal svoj prvenec Razredni sovražnik in s katerim smo prej že kakšno uro »brejnstormali«, kako bi zastavili njegov portret, je vzkliknil: »Evo, to je razredni sovražnik!« Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Dogodki
(Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac se predstavlja mlada arhitektka in fotografinja Ane Skobe (rojena leta 1994), ki prinaša nov pogled na znane arhitekturne objekte v Sloveniji, od Plečnikovih in Ravnikarjevih do sodobnih. K vsem tem objektom se je vračala in nanje skozi objektiv pogledala iz toliko nenavadnih zornih kotov, da so, potem ko je fotografije združila, nastali povsem novi, imaginarni, abstraktni objekti, ki nas po besedah kustosinje Kristine T. Simončič učijo videti, ne zgolj gledati. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Natanko se še spomni, kdaj ga je prvič videla na odru. Njega, enega naših najpomembnejših igralcev, Radka Poliča - Raca. Bilo je leta 1989, ko je bila sama še gimnazijka (rojena je leta 1972), in v tistih prelomnih časih jo je ob družbenem vrenju zelo pritegnil tudi kulturni utrip. Videti je morala vse koncerte v KLjUB-u, mladinskem klubu v njenem domačem Celju, ogromno je brala, zlasti poezijo, soustanovila je literarni časopis. Zelo pa jo je pritegnilo tudi gledališče, in ko ji je lokalno postalo pretesno, je kot predsednica šolskega kulturnega društva po razredih preprosto zbrala prijave, nato pa so se mulci skupaj s svojim mentorjem, profesorjem Antonom Šepetavcem, odpravili v gledališča v prestolnici. V tistem času je videla tudi Jovanovićevo predstavo Zid. Jezero v ljubljanski Drami in v njej je nastopil Rac. In jo osupnil. Premaknil. Česa takšnega ni doživela še nikoli prej in še dolgo potem ne. Več
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura
V času, ki je umetnosti in medijem izrazito nenaklonjen, še zlasti v Sloveniji, kjer vlada sistematično ruši obe področji, je pred nami častitljiva obletnica, ki hkrati zadeva oboje – umetnost in medije. Časopis za scenske umetnosti Maska namreč praznuje sto let od izida prve številke. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura
Jasmino Cibic (rojena leta 1979) smo nedavno poznali kot prodorno mlado umetnico, a še preden smo se dobro zavedeli, se je s svojimi večplastnimi in globoko sporočilnimi deli zavihtela v sam vrh slovenske sodobne umetnosti. Pravzaprav ne le slovenske, saj njena umetnost krepko presega meje naše države – po eni strani zato, ker so sistemi moči, ki jih prevprašuje, značilni za vse države in nadnacionalne tvorbe, po drugi pa zato, ker je zadnja leta gostovala v številnih tujih galerijah in muzejih (najodmevnejši je še vedno Beneški bienale, kjer je bila leta 2013 kot predstavnica Slovenije ena najbolj opaženih) ter ima tudi kar nekaj mednarodnih nagrad. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura | Dogodki
Nova doba, Lapidarij, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Kustos Miha Colner je združil vidne domače umetnike najaktivnejše generacije, ki se s svojo umetnostjo posvečajo odnosu med človekom in naravo, njihova dela pa prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje ter o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju. Ogledali si bomo lahko dela Maje Smrekar, Robertine Šebjanič, Tanje Vujinović in tandema Plateauresidue, ki odpirajo vprašanja ekologije, posledic poseganja v prostor, razmerja med človeškim in nečloveškim, preseganja dualizma kultura-narava in prihodnosti človeške vrste. Več
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
Festival Mladi levi, več lokacij, Ljubljana
Na Mladih levih se s predstavami, instalacijami in drugimi dogodki praviloma predstavijo domači in tuji ustvarjalci in tako bo tudi letos, ko festival praznuje svojo dvajsetletnico. Otvoritvena predstava bo stand-up komedija Daj še usta Davisa Freemana, potem pa med drugim sledijo instalacija Pometeno pod preprogo kolektiva God’s Entertainment z veliko preprogo z motivom slovenske zastavce, projekt Iskre Francesce Grilli, v okviru katerega bo 15 otrok obiskovalcem bralo iz dlani, umetniški projekt Siniše Labrovića Obrazi Evrope, ki nas vabi, da si nadenemo masko katere od ikoničnih osebnosti, predstava Mirjane Medojević Pri meni doma, ki se začne pri avtorici doma, in interaktivna predstava Gledališče človeštva: Plastocen Jaka Andreja Vojevca, ki raziskuje, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo, in bi odkrili njegove ostanke. Več na www.bunker.si. Več
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura
»Nemogoče je ostati brezbrižen«
Sredi prostranega sivega, temačnega gozda se je znašel medved in se v vsej svoji veličini povzpel na zadnji šapi. Bo napadel? Ali mu grozi napad? Počasi se mu približuje ženska v krilu, privzdignjenim že tako visoko, da vidimo obrise njene gole zadnjice, in njuna pogleda se – to sicer lahko le slutimo, saj njenega obraza ne vidimo – srečata. Napeto je in številni rdeči cvetovi, ki so vzbrsteli po vsej sliki, bi situacijo lahko zmehčali, če ne bi tako zelo spominjali na kaplje krvi, morda celo na strelne rane. Več
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura
Na prvi pogled se pred nami razgrne lepo uokvirjena podoba rdečega srca. A ko si začnemo pozorno ogledovati detajle, iz katerih je srce sestavljeno, in teh je veliko, se hitro izkaže, da pred nami niti približno ni kakšen sladkoben, kičast srček, temveč tak, ki je strašljiv, nevaren. Napolnjen je z orožjem, hladnim, strelnim, molotovko, bombami, tu je tank, pa dinamit, vidimo celo rezilno žico s slovensko-hrvaške meje, postavljeno zato, da bi odganjala ljudi, ki jih oblast v naši državi ne želi. In ne nazadnje je tu rdeče-oranžen ogenj. Nekje v daljavi je odjeknila eksplozija. Več
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura
Z velikim zanimanjem letos čakamo na izid številnih romanov izpod tipkovnic domačih avtorjev. Nekatere smo že dočakali (denimo literarni prvenec Mojce Širok Pogodba, novi literarni podvig Jele Krečič Knjiga drugih), drugih še ne (nadaljevanje Golobovega kriminalnega hita Jezero), med vse te težko pričakovane knjige pa nedvomno lahko uvrstimo tudi Mazohistko. Napisala jo je Katja Perat, ki smo jo doslej poznali predvsem kot odlično pesnico. Že po prvi pesniški zbirki Najboljši so padli, ki jo je izdala leta 2011, takrat še študentka filozofije in primerjalne književnosti, so jo razglasili za glas mlade generacije. Danes ima za seboj dve pesniški zbirki in številne ugledne nagrade, soureja literarni portal AirBeletrina, piše za Mladino, zadnji dve leti pa živi v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri, kjer je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington. Tam je nastal tudi njen romaneskni prvenec. Več
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Za samozaposlene in nevladni sektor
Kultura je pod Cerarjevo vlado obveljala za področje, kjer se stvari niso premaknile niti za ped. Čeprav je kulturni proračun po ostrih rezih v zadnjem desetletju sramotno nizek, sam kulturni sistem problematičen in zbirokratiziran, številne poteze ministrstva za kulturo pa vprašljive, nestrokovne in celo škodljive (denimo pri razdeljevanju javnih sredstev), se ni zgodilo popolnoma nič. Tudi pred volitvami politiki do kulture niso imeli stališč. Prav tako ne po volitvah. V osnutku koalicijske pogodbe, o kateri se je zadnje tedne pogajalo šest strank pod vodstvom Marjana Šarca, so tako sploh prve javno dane politične zaveze za področje kulture po dolgih štirih letih, odkar je podobno pogodbo sestavljala Cerarjeva koalicija. In ne glede na to, ali bo pogodba na koncu sprejeta ali ne, jih je vredno vzeti pod drobnogled. Več
