Vanja Pirc
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura Za naročnike
Ljubljano je lani, bil je predzadnji septembrski dan, presenetilo hudo neurje z rekordno količino padavin. Poplavilo je več kot 500 objektov, med njimi tudi nekaj pomembnih kulturnih institucij. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je moralo zaradi vode, ki je drla po stopnicah, denimo prekiniti predstavo in občinstvo evakuirati. Iz Moderne galerije pa so zaposleni komajda pravočasno rešili Picassove ilustracije, ki so jih tisti dan šele namestili na stene, ker se je bližalo odprtje razstave. To smo mesec dni pozneje vseeno dočakali, saj so razstavo prestavili v drugo enoto iste institucije, v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Moderna galerija pa je ostala zaprta. Čakala je na obnovo. In danes, devet mesecev pozneje, nanjo še vedno čaka. Medtem ko so v ljubljanski Drami škodo že sanirali, so v Moderni galeriji uspeli izbrati le izvajalca, ki bo poskrbel za zgolj eno od faz obnove. Izbor drugih jih šele čaka, saj tudi finančni načrt obnove vse doslej ni bil zagotovljen, svet Moderne galerije ga je na predlog direktorja potrdil v te dni. Pravzaprav je osupljivo, da se devet mesecev po neurju na obnovo šele pripravljajo, da jo šele načrtujejo. Vendarle gre za eno naših najpomembnejših kulturnih institucij, za enega najpomembnejših razstavnih prostorov. Več
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura Za naročnike
V Kasslu že skoraj sedem desetletij pripravljajo Documento, eno najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti, zaradi katere to nemško mestece vsakih pet let obiščejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. Letošnja, 15. Documenta, ki so jo odprli pred dvema tednoma, pa pozornosti največjih svetovnih medijev ne priteguje toliko z razstavljenimi umetninami, čeprav jih je pripravilo rekordnih 1500 umetnikov. Ne, večino razstavljenih umetnin so skoraj povsem zasenčili škandali, vandalizem in rasizem. Več
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Svet
Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Družba
»Če sem karkoli obžalavala, je poniknilo med množico zadovoljivih odločitev«
V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork. Več
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Politika
Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu
Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi. Več
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Lansko pomlad je na pobudo ministrstva za kulturo nastal vodnik po naših javnih muzejih in galerijah. Časa za pripravo je bilo malo, saj so na ministrstvu načrtovali, da bi vodnik delili v času predsedovanja Slovenije svetu EU, od katerega nas je tedaj ločilo le še nekaj tednov. Kljub temu so urednice publikacijo Po stopinjah dediščine, kjer se prepletajo angleška in slovenska besedila, pripravile pravočasno. A vodnika v dar na koncu ni dobil nihče. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Družba
TV Slovenija ob torkih zvečer že leta predvaja odlične tuje in domače dokumentarce, ki obravnavajo najaktualnejše družbene teme. V ta »elitni« termin je bil že pred meseci umeščen domači dokumentarno-igrani film Ključ režiserja Janija Severja o odločno premalo raziskani temi – prostituciji v Sloveniji. Napovednik je sporočal, da bo film na ogled ta torek. A tik pred zdajci je bil odpovedan, TV Slovenija pa je namesto njega predvajala prvi del hrvaške igrano-dokumentarne serije Jugoslovanske tajne službe. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura
Muzej slovenske osamosvojitve, ena ključnih prednostnih nalog, ki si jih je v kulturi zastavila sedanja vlada, je pred mesecem presenetljivo potihoma, skorajda neslišno dobil prvega direktorja. Najmlajšega med slovenskimi nacionalnimi muzeji, z ustanovitvijo katerega je vlada izjemno hitela, čeprav se z obdobjem osamosvojitve kakovostno ukvarjajo že trije delujoči muzeji, in je zanj, čeprav je do številnih drugih vej kulture izjemno stiskaška, zagotovila zajetna sredstva, bo vodil zgodovinar dr. Željko Oset. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura
So k imenovanju Aleša Vaupotiča pripomogla tudi osebna poznanstva?
Znano je, da se je minister za kulturo Vasko Simoniti med prijavljenimi na razpise za direktorje nacionalnih muzejev v letih 2020 in 2021 odločal izključno na podlagi priporočil, ki so jih pripravile komisije, sestavljene iz njegovih podrejenih, praviloma kadrov stranke SDS in vplivnih javnih uslužbencev. Med temi je bila tudi Judita Krivec Dragan, na ministrstvu že leta zaposlena kot skrbnica Moderne galerije, pa tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Gre za pomembno birokratko, katere vpliv se je pod ministrom Simonitijem še povečal, saj sta si oba želela imeti več besede v javnih institucijah pod njunim patronatom. Več
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura
»Zdi se mi, da sem prava oseba v pravem trenutku na pravem kraju. In ta kraj je moj dom.« S temi besedami, povedanimi za Slovensko tiskovno agencijo, je zgodovinarka Kaja Širok prejšnji teden pospremila odločitev novogoriških mestnih svetnikov, da prav njej prepustijo vodenje novoustanovljenega javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture. Ta namerava Novo Gorico in Gorico, mesti na meji med Slovenijo in Italijo, čez tri leta spremeniti v osrednje evropsko kulturno dogajališče. To bo prva evropska prestolnica kulture (EPK) na meji dveh držav oziroma brez meja. Več
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura
Proti popolni nekompetentnosti
V ponedeljek, na isti dan, ko so se zaposleni na RTV Slovenija odločno uprli napadalnemu vmešavanju vladajoče politike v njihovo hišo, je prekipelo tudi zaposlenim v Moderni galeriji, naši osrednji kulturni ustanovi za sodobno vizualno umetnost. Jasno in glasno, z imeni in priimki, ki so jih prispevali skoraj vsi zaposleni, od direktorja Aleša Vaupotiča zahtevajo odstop, od vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija pa takojšnjo direktorjevo razrešitev. Več
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura
Na Dunaju živeča bosanska umetnica Lana Čmajčanin je v roke vzela zemljevid Bosne in nato še drugega in tretjega ... vse do petintridesetega. Postavila jih je enega na drugega in opazovala, kaj se je v 551 letih, ki so minila med najstarejšim in najmlajšim zemljevidom, dogajalo z bosansko mejo. Kako se je premikala in spreminjala. Ponekod so se čisto tanke črte, ki ponazarjajo meje, tako zgostile, da so območja povsem počrnela. Kajti meje niso stalne, niso objektivne, ampak so pogosto, sploh na območjih, kjer se krešejo interesi velesil, posledica pogajanj, partikularnih interesov, vojn in nasilja. Več
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura
Graški Kunsthaus je ena najpomembnejših galerij sodobne umetnosti v naši širši okolici. Zgodba o uspehu je že od samega začetka – vse od takrat, ko je to avstrijsko mesto ob reki Muri leta 2003 gostilo projekt Evropska prestolnica kulture in so, da bi mestu ostal trajen spomin nanj, oblikovali povsem nov, velik, v svet odprt razstavni prostor. Kunsthaus je torej vse tisto, česar bližnji Maribor, ko je bil dobro desetletje kasneje tudi sam evropska prestolnica kulture, ni dobil, čeprav so organizatorji ob kandidaturi seveda obljubljali novo kulturno institucijo. V Gradcu je bilo drugače – obljubo so izpolnili, zrasel je Kunsthaus, nenavaden, futurističen objekt. Od daleč spominja na vesoljsko ladjo, ki je zasilno pristala med hišami starega mestnega jedra. Več
-
Dokumentarno-igrani film Janija Severja Ključ, ki so ga v sredo premierno predvajali v ljubljanskem Kinu Šiška, vas bo pretresel. Svojo zgodbo v njem pripoveduje ženska, ki je bila kmalu po dopolnjenem 18. letu prisiljena v prostitucijo. Ne, svojega telesa ni prodajala zato, ker bi si to sama želela, čeprav je svojim strankam zatrjevala, da je to seveda njena izbira, ker potrebuje denar za študij. V resnici je bila v to delo zmanipulirana in prisiljena, še več, bila je v sužnjelastniškem odnosu, brez vsakršnih pravic, povsem razčlovečena. To se ni zgodilo kje daleč, zgodilo se je tu, sredi Slovenije, čisto običajni mladi ženski. Stranke je morala sprejemati vsak dan med deveto zjutraj in peto popoldne, pogosto tudi pozno v noč, vse do jutra. Spala skoraj ni, tudi jedla skoraj ni, od zaslužka ji ni ostalo skoraj nič, vse je odnesel zvodnik. Več
-
»Sicer sem pa ta teden na letnem ocenjevanju od direktorja dobila cvek, tako da verjetno niti ne ustrezam več standardom. Skrajni čas, da grem.« S temi besedami je nedavni intervju za Mladino končala Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, ki jo je s položaja pred dobrim letom odnesla politična čistka Vaska Simonitija, zdaj pa zapušča hišo, kjer je po odstavitvi ostala kot kustosinja. Pred nekaj tedni je bila izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu. Doma jo je njen naslednik Aleš Vaupotič, ki je do direktorskega položaja prišel šele s pravnimi akrobacijami ministrstva za kulturo, seznanil z odločitvijo, da ji je pri polletnem ocenjevanju opravljenega dela, od katerega je odvisna višina plače (dodatek za redno delovno uspešnost), namenil eno od največ petih točk. Sama si je to razložila kot »cvek«. Več
-
28. 1. 2022 | Svet
»Ta odločitev bi kulturno krajino lahko potisnila čez rob«
Spletna stran Artforuma, najpomembnejše mednarodne revije za sodobno umetnost, poroča, da je slovenski svet umetnosti pretresen nad ravnanjem ministrstva za kulturo: to je kljub letošnjemu visokemu proračunu, rekordnemu v zgodovini države, za kar polovico zmanjšalo sredstva za štiriletno programsko sofinanciranje nevladnih organzacij, zaradi česar so brez sredstev ostale številne pomembne organizacije. Obstaja bojazen, piše Artforum, da bi ta odločitev kulturno krajino države lahko potisnila čez rob – v prepad. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
»Od direktorja sem dobila cvek, tako da verjetno ne ustrezam več standardom. Skrajni čas, da grem.«
Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Ne bi pretiravali, če bi zapisali, da je najvplivnejša. Vse ključne ljudi iz sveta sodobne umetnosti pozna osebno, govorijo isti jezik, z leti so postali prijatelji. Moderno galerijo, našo osrednjo institucijo za sodobno umetnost, je vodila skoraj tri desetletja – vse do decembra 2020, ko jo je minister Vasko Simoniti po dolgotrajnih kolobocijah, ki so vključevale tudi pravno zelo vprašljiva sredstva, zrušil s položaja. Direktor Moderne galerije je danes ministrov izbranec Aleš Vaupotič. Zdenka Badovinac je ostala v hiši in zadnje leto opravljala delo kustosinje, a pred nekaj dnevi je bila imenovana za direktorico primerljive institucije v sosednji državi. V Zagrebu bo vodila Muzej sodobne umetnosti. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel. Več
-
V torek je bilo potrjeno, da bo Zdenka Badovinac po novem vodila zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Ne preseneča, da je na javnem razpisu za vodenje osrednjega hrvaškega muzeja za sodobo umetnost prepričala kot najmočnejša kandidatka; njeno ime na tujem dobro poznajo, ne le zato, ker je Moderno galerijo, osrednjo slovensko kulturno institucijo za sodobno umetnost, vodila kar 28 let, temveč tudi zato, ker je z jasno vizijo, ki je bila doma sicer neredko deležna kritik, institucijo iz majhne države povzdignila v mednarodno pomembno, takšno, ki narekuje tempo v širši vzhodnoevropski regiji. Več
-
V ponedeljek je vodenje našega osrednjega gledališča, SNG Drame Ljubljana, kot v. d. ravnateljice prevzela Vesna Jurca Tadel. Nasledila je Igorja Samoborja, ki je novembra po osmih letih nenadoma odstopil s položaja ravnatelja – kot je pojasnil, ker je minister za kulturo Vasko Simoniti vseskozi oviral in nazadnje tudi zablokiral nujno potrebno obnovo dotrajanega gledališča, ki bi se morala začeti septembra 2022. Samobor je sklepal, da se je to zgodilo, ker je ministra motil on sam, verjetno zaradi programa, ki je bil zadnja leta precej oster in družbenokritičen (aprila bo denimo premierno uprizorjena predstava po kultnem filmu Charlieja Chaplina Veliki diktator), zato je odstopil – v upanju, da se bo prenova Drame s tem premaknila z mrtve točke. Več
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Igralka Mia Skrbinac se je zavedala, da jo čaka dolg in boleč tek, maraton. A morala se je odpraviti nanj, že zato, da mlajšim generacijam ne bi bilo treba trpeti, kar je trpela ona, ki je, čeprav se je imela za močno žensko, postala žrtev spolnega nadlegovanja. To je tako zakoreninjeno v naši družbi, da ga doživi skorajda vsak: opazka tu, roka tam, delitev fotografij, ki so bile poslane v zaupanju, nespodobna povabila, izživljanje, posilstva – oblik spolnega nadlegovanja in nasilja je ogromno, kot družba pa smo jih zares začeli prepoznavati šele z gibanji, kot so #meetoo, #jaztudi in #nisisama. Več
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Kultura
MAXXI je osrednji italijanski muzej sodobne umetnosti, a ni le to: je tudi eden najpomembnejših na svetu. Ko je njegov umetniški direktor Hou Hanru Zdenko Badovinac, tedaj še direktorico Moderne galerije, povabil, naj zasnuje razstavo sodobne umetnosti, ki danes nastaja na območju nekdanje Jugoslavije, je bil to velik, izjemen dogodek – tudi za slovensko umetnost. Več
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Dogovor, ki sta ga podpisala vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Slovenska tiskovna agencija (STA), je tej prinesel vsaj kratkotrajno olajšanje. Potem ko vlada agenciji skoraj leto ni želela plačati opravljene javne storitve in jo je s finančnim izčrpavanjem pripeljala na rob stečaja, ji je podpis dogovora omogočil preživetje. No, vsaj začasno, saj dogovor velja le do konca leta. Več
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura
Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV. Več
-
Vanja Pirc | foto: Igor Škafar
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura
Po eni od ljubljanskih štiripasovnic, ki je bila začuda povsem prazna, sta lahkotno korakali mlada ženska in njena psička. Prva je bila oblečena v pisano rožnato frfotavo obleko, na obrazu je imela masko iz blaga v enakem vzorcu. Druga, rjavo-bela mešanka, je z rahlo odprtim gobčkom z naklonjenostjo zrla v lastnico. To sta bili Kukla in Ariel – in takšni je v objektiv fotoaparata ujel fotograf Igor Škafar. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Kultura
»To, kar se dogaja zdaj, je totalni prevzem«
V ponedeljek je Igor Samobor sporočil, da po osmih letih vodenja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana nepreklicno odstopa s položaja. V pismu, ki ga je delil z javnostjo, je zelo odkrito in natančno pojasnil, kako je sedanja oblast z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na čelu zablokirala nujno potrebno obnovo osrednjega slovenskega gledališča, ki deluje v 110 let stari, zelo dotrajani palači, in da sumi, da je do tega prišlo zato, ker se je minister pravzaprav želel s položaja znebiti njega. Odzivi na odstop so si enotni – tako tisti, ki so Samoborja vseskozi podpirali, kot tisti, ki so bili do njegovih repertoarjev ali iskanj poti do novega občinstva kdaj tudi kritični, se strinjajo, da gre za veliko škodo, za še eno veliko sramoto ministra Simonitija. Odhaja profesionalec, ki se je do zadnjega boril za prepotrebno prenovo in jo je tudi pripeljal skoraj do začetka. Več
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Kultura
»Kateri jezik sploh govorijo?«
Skoraj leto dni je že, odkar je RTV Slovenija objavila javni razpis za sofinanciranje filmskih projektov v letu 2021. Gre za vsakoletni razpis, s katerim javna RTV sofinancira filme, ki bodo predvajani v kinematografih; zanje mora po zakonu vsako leto nameniti 1,7 milijona evrov od zbranega RTV-prispevka. Ker gre za redni razpis, je bil tudi tokratni skorajda rutinski – bil je objavljen pravočasno, rok za prijave se je iztekel marca, strokovne komisije za vsako od štirih področij (celovečerni dokumentarni, celovečerni igrani, otroški in animirani filmi) so delo začele maja in ga končale sredi poletja. Takrat bi se moral zaključiti tudi razpis, producenti bi morali prejeti sredstva. A jih niso dobili. Ne vsi. Več
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Maščevanje zaradi neuklonljivosti
Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko. Več
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura
Beneški bienale sodobne umetnosti je ena najpomembnejših mednarodnih umetniških razstav. Doslej so ga pripravili 58-krat, naslednja, 59. izdaja se začne maja prihodnje leto. Številne države so nanjo že dodobra pripravljene. Nemčija je denimo oglase, ki vabijo k ogledu projekta umetnice Marie Eichhorn, objavila februarja in nemški paviljon vse odtlej velja za enega najzanimivejših na prihajajoči razstavi. Več
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura
Če bi morali izbrati najbolj prepoznaven slovenski zgodovinski objekt, bi se za to titulo prav gotovo borila tudi ljubljanska Cukrarna. Najverjetneje bi jo tudi osvojila, kajti nekaj malega o njej vemo prav vsi, za katerimi je vsaj osnovna stopnja slovenskega izobraževalnega sistema. Osnovnošolci se iz generacije v generacijo učijo, da so že tedaj zdelano Cukrarno, to ogromno poslopje vzdolž reke Ljubljanice, katerega ime priča, da je v njem nekoč delovala tovarna sladkorja, na prelomu iz 19. v 20. stoletje naselili ljudje z vseh vetrov, ki si drugega, dostojnejšega bivališča niso mogli privoščiti, in tako so se v tamkajšnjih skromnih sobicah zbirali tudi literati iz obdobja moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov. Slednja sta tam živela in umrla – prvi leta 1899, star le 23 let, drugi leta 1901 še mlajši, star komaj 22 let. Umrla sta v isti sobi, na isti postelji, za isto boleznijo, jetiko, a s svojimi deli zaznamovala številne naslednje generacije poetov. Več
