Vanja Pirc
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel. Več
-
V torek je bilo potrjeno, da bo Zdenka Badovinac po novem vodila zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Ne preseneča, da je na javnem razpisu za vodenje osrednjega hrvaškega muzeja za sodobo umetnost prepričala kot najmočnejša kandidatka; njeno ime na tujem dobro poznajo, ne le zato, ker je Moderno galerijo, osrednjo slovensko kulturno institucijo za sodobno umetnost, vodila kar 28 let, temveč tudi zato, ker je z jasno vizijo, ki je bila doma sicer neredko deležna kritik, institucijo iz majhne države povzdignila v mednarodno pomembno, takšno, ki narekuje tempo v širši vzhodnoevropski regiji. Več
-
V ponedeljek je vodenje našega osrednjega gledališča, SNG Drame Ljubljana, kot v. d. ravnateljice prevzela Vesna Jurca Tadel. Nasledila je Igorja Samoborja, ki je novembra po osmih letih nenadoma odstopil s položaja ravnatelja – kot je pojasnil, ker je minister za kulturo Vasko Simoniti vseskozi oviral in nazadnje tudi zablokiral nujno potrebno obnovo dotrajanega gledališča, ki bi se morala začeti septembra 2022. Samobor je sklepal, da se je to zgodilo, ker je ministra motil on sam, verjetno zaradi programa, ki je bil zadnja leta precej oster in družbenokritičen (aprila bo denimo premierno uprizorjena predstava po kultnem filmu Charlieja Chaplina Veliki diktator), zato je odstopil – v upanju, da se bo prenova Drame s tem premaknila z mrtve točke. Več
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Igralka Mia Skrbinac se je zavedala, da jo čaka dolg in boleč tek, maraton. A morala se je odpraviti nanj, že zato, da mlajšim generacijam ne bi bilo treba trpeti, kar je trpela ona, ki je, čeprav se je imela za močno žensko, postala žrtev spolnega nadlegovanja. To je tako zakoreninjeno v naši družbi, da ga doživi skorajda vsak: opazka tu, roka tam, delitev fotografij, ki so bile poslane v zaupanju, nespodobna povabila, izživljanje, posilstva – oblik spolnega nadlegovanja in nasilja je ogromno, kot družba pa smo jih zares začeli prepoznavati šele z gibanji, kot so #meetoo, #jaztudi in #nisisama. Več
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Kultura
MAXXI je osrednji italijanski muzej sodobne umetnosti, a ni le to: je tudi eden najpomembnejših na svetu. Ko je njegov umetniški direktor Hou Hanru Zdenko Badovinac, tedaj še direktorico Moderne galerije, povabil, naj zasnuje razstavo sodobne umetnosti, ki danes nastaja na območju nekdanje Jugoslavije, je bil to velik, izjemen dogodek – tudi za slovensko umetnost. Več
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Dogovor, ki sta ga podpisala vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Slovenska tiskovna agencija (STA), je tej prinesel vsaj kratkotrajno olajšanje. Potem ko vlada agenciji skoraj leto ni želela plačati opravljene javne storitve in jo je s finančnim izčrpavanjem pripeljala na rob stečaja, ji je podpis dogovora omogočil preživetje. No, vsaj začasno, saj dogovor velja le do konca leta. Več
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura
Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV. Več
-
Vanja Pirc | foto: Igor Škafar
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura
Po eni od ljubljanskih štiripasovnic, ki je bila začuda povsem prazna, sta lahkotno korakali mlada ženska in njena psička. Prva je bila oblečena v pisano rožnato frfotavo obleko, na obrazu je imela masko iz blaga v enakem vzorcu. Druga, rjavo-bela mešanka, je z rahlo odprtim gobčkom z naklonjenostjo zrla v lastnico. To sta bili Kukla in Ariel – in takšni je v objektiv fotoaparata ujel fotograf Igor Škafar. Več
-
Vanja Pirc | foto: Uroš Abram
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Kultura
»To, kar se dogaja zdaj, je totalni prevzem«
V ponedeljek je Igor Samobor sporočil, da po osmih letih vodenja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana nepreklicno odstopa s položaja. V pismu, ki ga je delil z javnostjo, je zelo odkrito in natančno pojasnil, kako je sedanja oblast z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na čelu zablokirala nujno potrebno obnovo osrednjega slovenskega gledališča, ki deluje v 110 let stari, zelo dotrajani palači, in da sumi, da je do tega prišlo zato, ker se je minister pravzaprav želel s položaja znebiti njega. Odzivi na odstop so si enotni – tako tisti, ki so Samoborja vseskozi podpirali, kot tisti, ki so bili do njegovih repertoarjev ali iskanj poti do novega občinstva kdaj tudi kritični, se strinjajo, da gre za veliko škodo, za še eno veliko sramoto ministra Simonitija. Odhaja profesionalec, ki se je do zadnjega boril za prepotrebno prenovo in jo je tudi pripeljal skoraj do začetka. Več
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Kultura
»Kateri jezik sploh govorijo?«
Skoraj leto dni je že, odkar je RTV Slovenija objavila javni razpis za sofinanciranje filmskih projektov v letu 2021. Gre za vsakoletni razpis, s katerim javna RTV sofinancira filme, ki bodo predvajani v kinematografih; zanje mora po zakonu vsako leto nameniti 1,7 milijona evrov od zbranega RTV-prispevka. Ker gre za redni razpis, je bil tudi tokratni skorajda rutinski – bil je objavljen pravočasno, rok za prijave se je iztekel marca, strokovne komisije za vsako od štirih področij (celovečerni dokumentarni, celovečerni igrani, otroški in animirani filmi) so delo začele maja in ga končale sredi poletja. Takrat bi se moral zaključiti tudi razpis, producenti bi morali prejeti sredstva. A jih niso dobili. Ne vsi. Več
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Maščevanje zaradi neuklonljivosti
Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko. Več
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura
Beneški bienale sodobne umetnosti je ena najpomembnejših mednarodnih umetniških razstav. Doslej so ga pripravili 58-krat, naslednja, 59. izdaja se začne maja prihodnje leto. Številne države so nanjo že dodobra pripravljene. Nemčija je denimo oglase, ki vabijo k ogledu projekta umetnice Marie Eichhorn, objavila februarja in nemški paviljon vse odtlej velja za enega najzanimivejših na prihajajoči razstavi. Več
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura
Če bi morali izbrati najbolj prepoznaven slovenski zgodovinski objekt, bi se za to titulo prav gotovo borila tudi ljubljanska Cukrarna. Najverjetneje bi jo tudi osvojila, kajti nekaj malega o njej vemo prav vsi, za katerimi je vsaj osnovna stopnja slovenskega izobraževalnega sistema. Osnovnošolci se iz generacije v generacijo učijo, da so že tedaj zdelano Cukrarno, to ogromno poslopje vzdolž reke Ljubljanice, katerega ime priča, da je v njem nekoč delovala tovarna sladkorja, na prelomu iz 19. v 20. stoletje naselili ljudje z vseh vetrov, ki si drugega, dostojnejšega bivališča niso mogli privoščiti, in tako so se v tamkajšnjih skromnih sobicah zbirali tudi literati iz obdobja moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov. Slednja sta tam živela in umrla – prvi leta 1899, star le 23 let, drugi leta 1901 še mlajši, star komaj 22 let. Umrla sta v isti sobi, na isti postelji, za isto boleznijo, jetiko, a s svojimi deli zaznamovala številne naslednje generacije poetov. Več
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
V Ljubljani, tako se imenuje ljubljansko občinsko glasilo, je bilo junija letos objavljeno pomembno obvestilo. Ni bilo posebno dolgo. Zasedlo je le tretjino strani. A bilo je pomembno, saj je prebivalce našega glavnega mesta seznanilo, da Mestna občina Ljubljana spreminja občinski prostorski načrt in da je osnutek sprememb tudi javno razgrnila, zato jih vabi k dajanju pripomb, za kar imajo na voljo mesec dni. Več
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Družba
Prejšnjo soboto popoldne, ura je bila natanko 14.22, je v galerijo Kranjske hiše, ki stoji v starem mestnem jedru, vstopila ženska z velikimi vrtnimi škarjami. Napotila se je k razstavi fotoreporterja Luke Dakskoblerja Bolezen časa, ki je tam na ogled v sklopu novega, velikopoteznega fotografskega festivala Kranj Foto Fest, in zarezala v umetniška dela. Več
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura
Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili
Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo. Več
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Ljubljana je leta 1997 gostila Evropski mesec kulture in na prireditvi ob odprtju je skupina Laibach nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije. Naša svetovno znana glasbena zasedba, kritična do vseh režimov in centrov moči, se je ravno vrnila z odlično obiskanih koncertov po Evropi in ZDA, takrat pa je v polnem Cankarjevem domu, kjer so v prvih vrstah sedeli diplomati, predsedniki držav, cerkveni dostojanstveniki in drugi visoki gostje, s svojo glasbo neposredno soočila elite. Nastop je bil že sam po sebi političen, še dodatno ga je politizirala pridiga Petra Mlakarja, v kateri je ta med drugim rekel: »Politika je hroma vlačuga, ki ga ne dvigne nobenemu več.« Odzivi so bili nasprotujoči si, tudi zelo siloviti. Takratni nadškof Rode je protestno zapustil prizorišče. Več
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Zgodbo o tem, kako je skušal minister za kulturo Vasko Simoniti brezsramno cenzurirati razstavo slovenskih umetnikov, ki spremlja predsedovanje Slovenije Svetu EU, poznamo. Razstava je bila nazadnje vseeno postavljena v prvotni obliki, precej manj sreče pa je imel največji kulturni projekt, ki je nastal ob slovenskem predsedovanju. Več
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura
V torek je odjeknila novica, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper avtorje provokativne umetniške instalacije Akril ni voda. Ta se je jeseni pojavila pred ministrstvom za kulturo in tako razburila nekaj tam zaposlenih, da so dejanje prijavili policiji. Rdečo barvo, prelito čez pisarniške mize in stole, ki je simbolizirala krvavenje kulture pod ministrom Vaskom Simonitijem in njegovo ekipo, so namreč – sprevrženo – razumeli kot grožnjo s smrtjo njim samim. Policija jim je januarja pritrdila in ovadila dva od avtorjev, ki ji ju je na podlagi posnetkov edina uspelo prepoznati. Tožilstvo pa je postopek zdaj ustavilo. Ovadbo je zavrglo, saj je ugotovilo, da njuno dejanje ni bilo kaznivo, temveč umetniški projekt. Več
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura
Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore
Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete. Več
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura
Sredi Spodnje Savinjske doline že skoraj tri stoletja stoji mogočen baročni dvorec Novo Celje. Po zgledu dunajskega Schönbrunna ga je dal sredi 18. stoletja na prostrani ravnici sezidati grof Anton pl. Gaisruck, kasneje pa je dvorec večkrat zamenjal lastnike in v prejšnjem stoletju kar nekajkrat tudi namembnost; sprva je bil novo središče celjske gosposke (od tod njegovo ime) in dom različnih plemiških družin, tudi družine prve slovenske pesnice Fani Hausmann, kasneje je v njem delovala »umobolnica«, kot so ustanovo imenovali v času Dravske banovine, med drugo svetovno vojno je bil tam okupatorjev lazaret, po njej pa pljučna bolnišnica in dom starejših občanov. Več
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Kadrovski stampedo, ki ga uprizarja vlada pod vodstvom SDS, je te dni spet dosegel področje kulture. Vlada je kadrovala v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) in Moderni galeriji, v obeh je imenovala po dve novi članici sveta, najvišjega muzejskega organa. Z vidika SDS je največja pridobitev nova članica sveta Moderne galerije Margarita Maria Dolinar, znana tudi kot Marjetka Dolinar, saj je goreča podpornica največje vladne stranke. Na listi SDS je v Ljubljani kandidirala za članico sveta četrtne skupnosti, je tudi članica Odbora 2014, redno retvita najvidnejše člane stranke, no, pa tudi denimo z neonacističnimi idejami povezano gibanje rumeni jopiči. Več
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura
V proizvodni hali v enem od številnih industrijskih objektov, ki so bili nekoč združeni v veliko Mariborsko tekstilno tovarno (MTT), ponos našega drugega največjega mesta in največji obrat s tekstilno industrijo na območju nekdanje Jugoslavije, so še nedavno brneli stroji, ki so navijali bale blaga, narejene v sosednji hali. Zadnjič so jih prižgali leta 2014, potem pa jih ugasnili in skupaj z drugimi stroji prodali. Ker so že leta prej enako usodo doživele tudi vse druge hale in okoliška poslopja, je s tem propadel še čisto zadnji branik nekoč mogočne mestne tekstilne industrije. Skoraj stoletne zgodbe s številnimi vzponi in padci je bilo konec. Več
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura
Na tleh se je zvijala vrv in za hip se je zazdelo, kot da jo je nekdo pomotoma pozabil tam, tik ob steni velike galerijske sobane. Vendar ni bila pozabljena, tam ni bila po naključju, iz kupa se je strmo vzpenjala vse do stropa, kjer se je skrila v belo škatlico, nato se je nekaj metrov vila tik pod stropom in se sredi galerije spet spustila k tlom in tam pristala v ogromni kovinski posodi, polni tekočine. Bela penica na površju je izdajala, da je to milnica, vanjo potopljen velik krog, tak z metrskim premerom, pa, da bi bilo za vrv na drugem koncu galerije smiselno potegniti. In res, po nekaj močnih potegih se je krog dvignil in se razlezel v ogromen stožec iz vrvi. Obvisel je v zraku, z njega se je pocedila tekočina, na njem pa so se napele ogromne, geometrijsko kompleksne opne iz milnice, iz katerih bi lahko nastali ogromni baloni. Ko je stožec čofnil nazaj v posodo, so se opne iz milnice razblinile. Več
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Kultura
Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani
»Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«. Več
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
»Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade«
Glede na to, kako nasilnemu nameščanju nestrokovnih ali nekompetentnih direktorjev smo v zadnjem letu priča v najpomembnejših kulturnih institucijah, nas ponedeljkova novica, da se bo na položaj v. d. direktorja Javne agencije RS za knjigo že v kratkem zavihtel Dimitrij Rupel, ne bi smela presenetiti. Pa nas vseeno je. Nekdanji večni zunanji minister Rupel, ki je že nekaj časa upokojen, zdaj pa naj bi se reaktiviral in prihitel na pomoč slovenskemu založništvu, je bil namreč vso svojo dolgo kariero predvsem politik. Sicer je res, da je bil v prejšnji državi tudi urednik nekaj revij in da je avtor kar nekaj knjig, vendar si težko predstavljamo, da pozna sodobne smernice in težave na področju založništva ali da ga te sploh zanimajo. Na to kaže že njegova prostodušna izjava za Radijski dnevnik Radia Slovenija, ko je v isti sapi potrdil, da ga položaj v. d. direktorja zanima, in dejal: »Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.« Torej: bi, ne znam, ampak bom že nekako. Več
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva. Več
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Kultura
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno. Več
-
16. 3. 2021 | Kultura
Težave z »določeno konotacijo«
Slovenska tiskovna agencija je danes objavila (pisni) intervju z v. d. direktorjem Moderne galerije Robertom Simoniškom, ki je vodenje naše osrednje kulturne inštitucije za sodobno umetnost prevzel decembra, in to kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti, ki mu je očitala neizpolnjevanje pogojev za zasedbo tega vodstvenega položaja. Intervju je zanimiv zlasti zato, ker je Simonišek v njem verjetno prvič javno pokomentiral razstavo »Večje od mene/Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«, ki jo v rimskem MAXXI-ju, enem najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, letos pripravlja Zdenka Badovinac. Razstava, kjer bodo med drugim predstavljena dela številnih slovenskih sodobnih umetnikov, je izjemno mednarodno priznanje slovenski umetnosti in umetnosti našega širšega prostora. A Simonišek tega ni zmogel izreči. Preprosto ni zmogel. Do razstave, do zasnove Zdenke Badovinac, je zavzel kritično stališče. Več
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
Kavarne, restavracije, turistične agencije, čistilnice, knjigarne, slaščičarne, frizerski saloni, pekarne, prodajalne spominkov, optike, čajnice, trgovine s kopalniško opremo, prodajalne avtomobilov, galerije, fotokopirnice, trgovine s čevlji, trgovine z oblačili, trgovine s poročnimi oblekami, prodajalne mobilnih telefonov, izposojevalnice koles ... To je le peščica lokalov, trgovin in drugih prostorov, namenjenih večinoma gospodarski dejavnosti, ki so pred natanko letom dni, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, z danes na jutri zaklenili svoja vrata in popolnoma obnemeli. Za več tednov so zamrznili v času. Nekateri za vedno. Ne le pri nas, po vsem svetu. Več
