Vanja Pirc
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Družba
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Inštitut 8. marec javnost pretresel z ugotovitvijo, da pravica do umetne prekinitve nosečnosti v naši državi ni zagotovljena vsem. Pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok bi morali imeti vsi brez izjeme. V Jugoslaviji je bila zakonsko urejena že davnega leta 1952, dve desetletji pozneje je bila zapisana v ustavo nekdanje države, že od samega začetka je zapisana tudi v slovensko ustavo. Kako je torej mogoče, da ta pravica danes ni zagotovljena vsem?
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika Za naročnike
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na položaju nasledila Vaska Simonitija, ki se je nad svojim resorjem dve leti grobo izživljal. Njegova nasilna politika, ki je teptala strokovne ljudi in odločitve, je bila le vrh ledene gore, saj težav v kulturi že prej ni manjkalo. Desetletja se kopičijo sistemske težave in tudi zato ima večina kulturnih delavcev danes zelo nizke prihodke. Sedanja ministrica je doktorica umetnostne zgodovine, kustosinja razstav, tudi na mednarodni ravni, je docentka in znanstvena raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti. Tudi sama torej izhaja iz kulture in pri svojem delu se je največ posvečala slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja. Ko je postala ministrica, je napovedala, da se bo lotila obojega: sporne Simonitijeve zapuščine in zavoženega kulturnega sistema.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika Za naročnike
Osmi marec, mednarodni dan žensk, je eden najpomembnejših praznikov. Ne le zato, ker se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki so s svojim pogumom in upornostjo ženskam omogočili, da niso za vedno ostale obsojene na zgolj dve mogoči življenjski usodi, na vlogo gospodinje ali spolne delavke, temveč danes lahko, četudi, žal, še zdaleč ne povsod po svetu, opravljajo delo po svoji izbiri, volijo in svobodno odločajo o svojem telesu. Vseeno 8. marec ni le dan za spominjanje. Je praznik, zazrt v prihodnost. Je dan, ko si mora družba, če tega že ni zmožna početi vsak dan, javno priznati, da boj za enakost vseh ljudi ne glede na spol niti približno še ni končan.
-
Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.
-
Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo
Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.
-
Bil je torek, 6. junija 2022, ko se je po spletu kot požar razširila vest, da Narodni muzej Slovenije že čez dva dneva vabi na odprtje razstave Popotovanja, kjer bo na ogled kar 160 slik najpomembnejših slikarjev, kar jih premore zgodovina umetnosti. Med drugim Vincenta van Gogha in Pabla Picassa, pa Henrija Matissa, Edgarja Degasa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Mirója, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla ... Zvenelo je popolnoma nadrealistično: slike modernističnih slikarskih superzvezdnikov so praviloma na ogled v najuglednejših tujih razstaviščih, kjer jih že leta ali vsaj mesece pred odprtjem izdatno promovirajo, pri nas pa naj bi obsežno razstavo njihovih del dočakali kar takole čez noč? In omogočili nam je ne bi veliki tuji muzeji ali nesramno bogati tuji zbiratelji, temveč družina Boljkovac iz Slovenije, ki naj bi teh 160 del hranila v svoji poznavalcem dotlej nepoznani zasebni slikarski zbirki? In zdaj naj bi jo prvič javno razstavili?
-
Ko se je Svetlana Makarovič takoj po koncu državne proslave ob dnevu kulture povzpela na oder Cankarjevega doma in v znak protesta povedala pesem Zla runa, je velik del dvorane vstal in ji namenil dolg, bučen aplavz. Drugi so obsedeli v tišini, tretji osupli, povešenih nosov. Nekdo pa je kriknil: »Utihni, coprnica!« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, je, kot je pozneje napisala v kolumni za Siol, sedela dovolj blizu, da je slišala, kdo je veliki pesnici, pisateljici, šansonjerki in dramski igralki, ki šteje 84 let, namenil ta izraz, ki ima v naših krajih dolgo, večstoletno tradicijo. Kot zmerljivka je bil vedno uperjen zoper ženske, ki so izstopale s svojo avtonomnostjo, z avtonomnimi dejanji, prepričanji, podobo ali vsem skupaj.
-
Velika umetnica / Tudi tokratni protest Svetlane Makarovič je ultimativno etično dejanje
Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za protest, kritično misel. To je razumljivo. Namreč kdo, če ne umetniki, nam vedno znova nastavlja ogledalo, kdo družbo nenehno opozarja na vse, kar je v njej spornega. Na proslavah so odmevali govori tedanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja zoper do kulture ignorantsko politično elito, govorilo se je o svečah, prižganih pred Cankarjevim domom, zažganih kontrabasih, manifestih. Največ prahu pa je dvignil protest Svetlane Makarovič, njena zavrnitev Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2000.
-
Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«
Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.
-
Svetlana Makarovič je po 23 letih pripravljena sprejeti Prešernovo nagrado
Nedavna pričevanja več redovnic o domnevnem duševnem, telesnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi dolga leta izvajal pater Marko Rupnik, niso pripeljala le do tega, da je katoliška cerkev o tem doslej pod preprogo pometenem primeru spregovorila javno, temveč nepričakovano tudi do tega, da bo Prešernova nagrada, ki jo je Svetlana Makarovič pred 23 leti zavrnila, kot kaže, vendarle končala v njenih rokah.
-
Najprej spoznajmo Ota. Črv je, še mladiček, in živi kar razburljivo življenje. Enkrat ima bližnje srečanje s ptičem, drugič ga črviči po trebuhu, ker je pojedel celo bombonjero – a ne čokolatinov, teh ne mara, pač pa karton in celofan. Vmes se zgodi še marsikaj – črv Oto pade v joto, črv Rene pa v pire, tu so še gliste, ki se skrivajo v špagetih, gosenice, ki jim burja izmaliči pričesko, pikapolonice, ki skušajo modnim smernicam slediti ob pomoči popartističnih slikark, čebele delavke, ki se spominjajo za vedno minulih žurerskih časov, polži, ki trenirajo za vzpon na Triglav, pa pijavka, paramecij, rogač, muhe, mušice, muha cece, hrošč govnač. Slednjega so nekoč, v starem Egiptu, častili kot boga, danes pa ... »Tam sem bitje bil duhovno, / tukaj pa sem zadnje govno!«
-
Kdaj bo konec agonije v Moderni galeriji?
Vse več je indicev, da bi se agonija, v kateri se je Moderna galerija znašla po verižni čistki, ki jo je Janševa vlada izpeljala med direktorji državnih muzejev, lahko končala. Aprila 2021 je njen direktor postal Aleš Vaupotič, položaj pa je prevzel, čeprav ni bil ne najmočnejši, ne najbolj kompetenten, ne najbolj izkušen kandidat, prav tako ni imel podpore sveta in strokovnega sveta te ustanove, imel je »le« podporo ministra Simonitija in njegovih prišepetovalcev, ki so razpisne pogoje priredili posebej zanj. Od takrat je Moderna galerija talka tega politično vsiljenega položaja, v katerem je najkrajšo, žal, potegnil njen ugled doma in na tujem.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Sredi decembra je vlada spremenila sklepe o ustanovitvi treh nacionalnih muzejev – Moderne galerije, Prirodoslovnega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije. V vseh treh je zaostrila pogoje za imenovanje direktorja in spremenila sestavo svetov. Novosti so ob burnem političnem dogajanju ostale spregledane, a si zaslužijo pozornost, saj bodo omogočile ureditev razmer v muzejih, ki so zaradi različnih razlogov najbolj ranljivi. Še zlasti pomembne so za zaposlene v Moderni galeriji, ker jim vlivajo prepotrebno upanje, da se bo agonija, v katero jih je pahnil prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti s svojo buldožersko politiko, morda vendarle končala. Za nekatere prepozno; zaradi nevzdržnih razmer sta odpoved dala že dva kustosa od sedmih, ki so ključni strokovnjaki tega muzeja.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura
Evropski oskar za slovenski film
Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Kultura
Ko so Urbana Kodra, ki se je najprej uveljavil kot izvrsten trobentač in nato še kot skladatelj, povabili, naj napiše glasbo za film Cvetje v jeseni, se je skupaj z ženo Heleno, priznano filmsko ustvarjalko, najprej odpravil na Židovsko ulico v njuni domači Ljubljani. Prav tja, kjer se je ded Urbana Kodra nekoč srečeval s pisateljem Ivanom Tavčarjem, avtorjem povesti, po kateri so snemali istoimenski film. Ja, bila sta prijatelja, in kadar sta se dobila v tisti mali ulici sredi mesta, sta jedla golaž in se hudovala nad klerikalci. Tavčar pa je v povest Cvetje v jeseni umestil celo na domačijo prijateljevega deda – dom glavne junakinje, Presečnikove Mete, je bil namreč dom prapradeda Urbana Kodra. Zato je moral na Židovsko ulico in vse to vsrkati, o vsem tem premisliti. In ko se je vrnil domov, se je usedel za klavir in napisal vse teme za film. »Naslednji dan sem povabil režiserja Matjaža Klopčiča na radio in mu jih v studiu zaigral. Nekaj časa je bil tiho, potem pa je dejal: ’Obljubi, da ne boš ničesar spremenil,’« se je spominjal v intervjuju za Nedeljski dnevnik konec leta 2018. Potem se je staro leto prevesilo v novo in veliki glasbeni ustvarjalec je za vedno odšel.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Nedopustni poseg v svobodo izražanja
V starem jedru Ljubljane se je v nedeljo, 6. novembra, odvil umetniški dogodek v sklopu koncertnega cikla Jazz klub Mezzoforte. Ker je šlo za dogodek na prostem, je umetnik Žiga Pilih ob glasbeni spremljavi, za katero je tokrat poskrbel kontrabasist, svoj, performativni del izvedel tako, da je s kredo pisal družbeno kritična sporočila po javni površini. Na Šuštarskem mostu je denimo izrazil podporo Avtonomni coni Rog, kjer je do njene nasilne izselitve s strani občine deloval tudi sam. Zavzel se je proti sežigalnici, ki ji je mestno vodstvo naklonjeno, okoljevarstveniki pa ne. Pred mestno hišo pa je napisal »Rekviem za prašiča Napoleona«. S tem je spomnil na Orwellovo klasiko Živalska farma, v kateri se živali rešijo človeške nadvlade in živijo v slogi, dokler se prašiči nasilno ne povzdignejo nad ostale in postanejo enako kruti kot ljudje. Zaradi teh napisov, narejenih s kredo, mu je mestno redarstvo izreklo globo v višini 208,65 evra.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Kultura
Pesnik upora / Vasko Simoniti letošnjega leta ni želel posvetiti Kajuhu ...
Vlada se je te dni na pobudo ministrstva za kulturo odločila, da bo leto 2023 leto Karla Destovnika - Kajuha. S tem se bo država poklonila pesniku, ki je ustvarjal v obdobju tik pred drugo svetovno vojno in med njo ter čigar literarno delo »ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost«.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Kot vse kaže, se bo naš najmlajši nacionalni muzej, Muzej slovenske osamosvojitve, v zgodovino zapisal tudi kot muzej z najkrajšim stažem. Marca 2021 ga je v naglici ustanovila vlada Janeza Janše, pa ne zato, ker bi takšen muzej potrebovali, temveč zato, da bi SDS v njem lahko uveljavila svojo, ideološko obarvano različico osamosvojitve, po kateri naj bi bil za odcepitev Slovenije od Jugoslavije zaslužen predsednik stranke Janez Janša. Tako ne preseneča, da so se za ustanovitev novega muzeja zavzemali le privrženci SDS in njenih civilnodružbenih podaljškov, kot je Združenje za vrednote osamosvojitve. Zgodovinska stroka pa mu je odločno nasprotovala, saj se s tematiko 20. stoletja in s tem tudi z osamosvojitvijo kakovostno ukvarjajo že najmanj trije slovenski muzeji. Prav te bi moral novi muzej tudi prositi za predmete iz njihovih zbirk, da bi sploh lahko sestavil svojo.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura
Možnost nenehnega, sproščenega, igrivega prehajanja meje med bratskima republikama, kasneje novonastalima državama, je od nekdaj veljala za enega največjih čarov kopanja v reki Kolpi, po hrvaško Kupi. Zabredel si v reko, ki se vije med idiličnimi nabrežji in gozdovi, in zdaj si bil v Sloveniji, tri zamahe kasneje na Hrvaškem. Pa spet tu in spet tam. Seveda ni naključje, da se je meja vzpostavila prav na sredini rečne struge, stoletja so ljudje na tem prostoru živeli skupaj.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Po Ruplu odhaja tudi Vaupotič?
V torek je s položaja odstopil Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Leta 2021 je bil na ta položaj imenovan brez ustreznih kompetenc, njegov mandat pa si bomo zapomnili predvsem po katastrofalno vodenem projektu gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki nas čaka leta 2023. Ruplova predhodnica Renata Zamida je za ta projekt dobesedno živela. A morala je oditi, saj Frankfurta ni želela podrediti spregi politike Vaska Simonitija in poslovnih apetitov založnika Mitje Čandra.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Kultura
Moderna galerija je ena od javnih institucij, v katerih se je pod prejšnjo vlado začelo izvajati hudo nasilje nad delovnim kolektivom. To nasilje se z nastopom nove vlade ni končalo. Ne, Golobova vlada direktorja naše osrednje kulturne institucije za moderno in sodobno umetnost, ki zaposlene strokovnjake že dobro leto ignorira in deluje celo v nasprotju z njihovimi strokovnimi priporočili, vse do danes ni zamenjala. Razmere pa postajajo vse bolj kritične.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Kultura
Eno njegovih najbolj ikoničnih umetniških del, tistih, po katerih ga pozna ves svet, je Venera cunj. Gre za instalacijo, katere prva ključna sestavina je Venera, rimska boginja ljubezni, lepote in plodnosti. Njen goli kip v človeški velikosti si lahko ogledamo le s hrbtne strani, saj je obrnjen proti drugi ključni sestavini instalacije – kopici pisanih, rabljenih, zavrženih cunj. Ta je tako zelo velika, ogromna, še nekoliko višja od Venere, in tako zelo ji je blizu, da se nanjo lahko prisloni. Njen obraz se ob stiku z gmoto iz tekstila pogrezne globoko vanjo. Ne vidimo ga.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura
Taktike preživetja v času avtoritarne Janševe vlade
Oddaja Tarča je prejšnji teden pod drobnogled vzela »afero Fotopub« oziroma razkritje spolnih zlorab v kulturi. Sledil je plaz kritik – predvsem zaradi nenavadno prizanesljivega intervjuja z glavnim osumljencem Dušanom Smodejem.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
Napoved novega kulturnega modela
Ministrstvo za kulturo je dobilo nov direktorat. Dosedanjim direktoratom za ustvarjalnost, kulturno dediščino in medije se je pridružil direktorat za razvoj kulturnih politik, s čimer je ministrica Asta Vrečko sektorju poslala pomemben signal, da bodo njene prednostne naloge – poleg odprave posledic dvoletne vladavine Vaska Simonitija – usmerjene tudi k napovedanim sistemskim spremembam dosedanjega kulturnega modela.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura
Včeraj paraziti, danes sprevrženci, jutri ...?
Skorajda čez noč smo se znova znašli sredi novega političnega napada na področje kulture. Stranka SDS je vse od aprilskega poraza na državnozborskih volitvah potrpežljivo prežala na trenutek, ko bo lahko z nabitimi topovi spet udarila po njem. In ko so se na Instagramu in nato še v medijih začela vrstiti srhljiva pričevanja o spolnih napadih organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Josipa Smodeja, je izkoristila trenutek. In napadla vse po vrsti. Ne le Smodeja, ki so mu očitane resnično grozljive stvari, kazniva dejanja, od neželenega omamljanja mladih žensk in deklet z drogo GHB do nasilja in spolnih napadov, ob tem pa še sporna poslovna praksa, vse to zdaj preiskuje policija, temveč celotno področje kulture, celotno polje sodobne umetnosti, vse umetnike, nevladne organizacije. »Vsi vpleteni, vsi obremenjeni,« je eno od glasil iz propagandne mašinerije stranke SDS te dni z vso resnostjo citiralo spletnega anonimneža. »Na mlade v Ljubljani preži past razvratne umetniške scene,« je kričalo isto spletno glasilo. »Samo /.../ za radiator priklenjena drogirana dekleta so umetnost, ki jo financira ta država!« so anonimni spletni troli kričali na družbenem omrežju Twitter.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Potem ko je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, si je kulturni sektor, nad katerim se je njen predhodnik Vasko Simoniti dve leti izživljal, oddahnil. To ni pretiravanje – po arogantnem ministru, ki je akterje v svojem sektorju preziral, ki je vsako kritiko kaznoval, najraje z umikom javnega sofinanciranja, in ki se je pri sprejemanju strokovnih odločitev ničkolikokrat postavil nad stroko, je ekipa nove ministrice z napovedjo, da bo kulturnemu sektorju naklonjena in da se zaveda, da mora ministrstvo delovati predvsem kot njegov podporni servis, hitro pridobila simpatije kulturniške srenje. Še toliko bolj po tem, ko ji je v kratkem času uspelo v katero od najbolj žgočih tematik tudi poseči – nazadnje sta se s predsednikom vlade javno zavezala, da se bo prepotrebna obnova ljubljanske Drame, ki jo je Simoniti onemogočil, nadaljevala. Pa vendar pri nekaterih najbolj problematičnih ostalinah Simonitijevega mandata nova ministrska ekipa ne ukrepa, čeprav bi morala, in to takoj. Najočitnejši je primer Moderne galerije.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura
Prejšnji petek sta naše osrednje gledališče, Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, skupaj obiskala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Njuna gostiteljica, ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel, je ob tem pripomnila, da se še nikoli doslej ni zgodilo, da bi njihovo hišo hkrati obiskala dva najvišja vladna predstavnika. A stanje je tako žgoče, da je terjalo skupen obisk. In zdaj bo terjalo tudi skupno ukrepanje.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura
Letošnji julij je zaznamovala peklenska vročina, a začel se je z neurji. Večja količina dežja, ki se je z neba v kratkem času zlila v torek, 5. julija, je v Ljubljani povzročila poplavljenje številnih objektov, podvozov in severne mestne obvoznice. Tisti večer je znova popustila tudi streha Moderne galerije. Ta jo je resno skupila že devet mesecev prej, med hudim neurjem septembra lani, ki se je končalo s poplavo depojev in razstavnih prostorov v desnem krilu te nacionalne kulturne ustanove, iz katerih so zaposleni komajda rešili umetnine. Tokratna poplava ni bila tako uničujoča, predvsem zato, ker je glavnina neurja središče prestolnice k sreči zaobšla. A streha je kljub temu popustila. Voda je vdrla v osrednjo dvorano in pisarne.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Svet
Gibanji #metoo (Jaz tudi) in #blacklivesmatter (Življenje temnopoltih šteje) sta prejšnji teden dočakali pomembno novo zmago, tokrat skupno. Sodišče je 55-letnega ameriškega nekdanjega glasbenega zvezdnika R. Kellyja, najbolj znanega po hitu I Believe I Can Fly iz leta 1996 in svoj čas razglašenega celo za kralja R & B-ja, obsodilo na 30-letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja in trgovine z ljudmi. Čeprav se je sojenje osredotočilo na pričevanja 11 žrtev, je v svoj krog, pravzaprav kult, zmamil na stotine mladoletnih temnopoltih deklet, starih tudi zgolj 13 let. Nato jih je po vnaprej vzpostavljenem sistemu, pri katerem je imel pomagače, zmanipuliral, da so postale njegove spolne sužnje, jih zadrževal proti njihovi volji, ustrahoval, se izživljal nad njimi ter jih fizično in psihično povsem razčlovečil. Številne še desetletja kasneje trpijo in potrebujejo strokovno pomoč.
