Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika  Za naročnike

    Vrnitev v leto 1948

    Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva. Več

  • Vanja Pirc

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura

    Polovični direktor?

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno. Več

  • Vanja Pirc

    16. 3. 2021  |  Kultura

    Težave z »določeno konotacijo«

    Slovenska tiskovna agencija je danes objavila (pisni) intervju z v. d. direktorjem Moderne galerije Robertom Simoniškom, ki je vodenje naše osrednje kulturne inštitucije za sodobno umetnost prevzel decembra, in to kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti, ki mu je očitala neizpolnjevanje pogojev za zasedbo tega vodstvenega položaja. Intervju je zanimiv zlasti zato, ker je Simonišek v njem verjetno prvič javno pokomentiral razstavo »Večje od mene/Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«, ki jo v rimskem MAXXI-ju, enem najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, letos pripravlja Zdenka Badovinac. Razstava, kjer bodo med drugim predstavljena dela številnih slovenskih sodobnih umetnikov, je izjemno mednarodno priznanje slovenski umetnosti in umetnosti našega širšega prostora. A Simonišek tega ni zmogel izreči. Preprosto ni zmogel. Do razstave, do zasnove Zdenke Badovinac, je zavzel kritično stališče. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura

    Kaj zares potrebujemo?

    Kavarne, restavracije, turistične agencije, čistilnice, knjigarne, slaščičarne, frizerski saloni, pekarne, prodajalne spominkov, optike, čajnice, trgovine s kopalniško opremo, prodajalne avtomobilov, galerije, fotokopirnice, trgovine s čevlji, trgovine z oblačili, trgovine s poročnimi oblekami, prodajalne mobilnih telefonov, izposojevalnice koles ... To je le peščica lokalov, trgovin in drugih prostorov, namenjenih večinoma gospodarski dejavnosti, ki so pred natanko letom dni, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, z danes na jutri zaklenili svoja vrata in popolnoma obnemeli. Za več tednov so zamrznili v času. Nekateri za vedno. Ne le pri nas, po vsem svetu. Več

  • Vanja Pirc

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika

    Koga bi izbrisali tokrat?

    »Mogoče bi poleg rokavic spremljali tudi ostale statistično relevantne podatke, npr. nacionalnost, veroizpoved ipd., tako kot v večini drugih držav po svetu?« je 26. januarja na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Ta zajedljivi tvit je frcnil Statističnemu uradu RS in mu dal vedeti, da ga je s svojo objavo, od katere sta tedaj minili le dve uri, razjezil. Več

  • Vanja Pirc

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Politika

    Umetnost kot kaznivo dejanje?

    Skoraj štirje meseci minevajo, odkar se je pred ministrstvom za kulturo pojavila umetniška instalacija Akril ni voda. Zgodilo se je bliskovito, na protestni petek 23. oktobra. Prinesli so šest pisalnih miz s pripadajočimi stoli, na vsako so postavili list z imenom uslužbenca, ki je na hrbtni strani skrival slogan (»Smrt umetnosti«, »Pohojsajmo filme«, »Zasužnjimo RTV« ipd.), in čez vse skupaj zlili vedro rdeče barve. Kakor hitro so prišli, so tudi odšli, za seboj pa pustili krvavečo umetniško instalacijo – krvavečo kulturo, ki ji usodne rane zadajajo zaposleni na pristojnem ministrstvu, najbolj pa tistih šest poimensko izpostavljenih: Vasko Simoniti, Ignacija Fridl Jarc, Mitja Iršič, Alenka Gotar, Miro Petek, Vesna Jurca Tadel. Torej vodstvo ministrstva, zaslužni kader SDS in nekateri birokrati. Več

  • Vanja Pirc

    11. 2. 2021  |  Politika

    »Je takšno ravnanje v naši državi v 21. stoletju res možno?«

    Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki se mu mandat izteka in mu programski svet javne radiotelevizije na nedavno končanem javnem razpisu ni podaljšal mandata, temveč je za novega generalnega direktorja izbral Andreja Graha Whatmougha, je včeraj vložil tožbo, s katero izpodbija imenovanje izbranega kandidata. Prepričan je, da je bil postopek imenovanja novega generalnega direktorja javne RTV oporečen. Več

  • Vanja Pirc

    30. 1. 2021  |  Kultura

    »V urejeni državi je v korist vseh državljanov, da se tipi pričesk standardizirajo – če ne, sledi kazen!«

    Umetniška skupina FrešTreš je pod priložnostnim nadimkom Kulturno Civilna Iniciativa FrešTreš (slovnične napake v imenu so namerne) vladi Janeza Janše, ki silovito bije kulturni boj po zgledu Madžarske in Poljske, o čemer se te dni razpisal tudi ameriški časnik The New York Times, sklenila olajšati delo in na posebni spletni strani pripravila sveženj predlogov za rast slovenske kulture po novih vladnih standardih. Sveženj so poimenovali Univerzalni kulturni paket ali UKP. Več

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura

    »Sramota ostane«

    »Sramota,« je v mikrofon izrekel Karpo Godina, ena ključnih osebnosti ne le slovenske, temveč tudi jugoslovanske kinematografije, prejemnik številnih najvišjih nagrad za svojo ustvarjalnost, tudi Prešernove in Badjurove. Sedeminsedemdesetletni filmski režiser, ki je v svojih stvaritvah vselej nasprotoval represiji, četudi se je kak film z začetka njegove kariere zato znašel v bunkerju, je ponovil: »Sramota.« In spet: »Sramota.« In spet: »Sramota.« Svoj protest je sklenil z besedama: »Sramota ostane.« Več

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Upravno sodišče je odpravilo dve sporni odločbi Vaska Simonitija

    Buldožerska politika ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki na vseh ravneh, od odločanja o pravicah in statusih do kadrovanja, brutalno spodkopava strokovnost in se v številnih primerih požvižga celo na veljavne predpise, je pred božičem dobila prvo resno zaušnico. In dan zatem še eno. Obe ji je prisolilo upravno sodišče. Več

  • Vanja Pirc

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Politika

    »Prejudiciranje izida razpisa?« 

    Minister za kulturo Vasko Simoniti prejema številna protestna pisma zoper serijsko menjavo direktorjev nacionalnih kulturnih institucij. Predvsem zato, ker dosedanje direktorje nadomešča s strokovno šibkejšimi, neizkušenimi, nekompetentnimi ljudmi. V ponedeljek so pismo ministru poslali zaposleni v Moderni galeriji, naši osrednji instituciji za sodobno umetnost. Objavili so ga javno, kar je v času, ko kritika oblasti predstavlja tveganje, pogumno dejanje, kakršnega v drugih institucijah, po katerih lomasti Simoniti, niso zmogli. Več

  • Vanja Pirc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    Zbiralec na direktorskem položaju

    Minister za kulturo Vasko Simoniti se je dokončno odločil. Kljub nasprotovanju sveta muzeja in strokovnega sveta, kljub ogorčenju zgodovinarjev, arheologov in strokovnjakov z drugih področij je na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije imenoval Pavla Carja. Več

  • Vanja Pirc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura

    Napad na najranljivejše

    Naša sogovornica je samozaposlena v kulturi. Svojega imena ne želi javno razkriti, saj je le ena od samozaposlenih v kulturi, ki se trenutno srečujejo z na las enako izkušnjo. Med njimi so uredniki, arhitekti, glasbeniki, vizualni umetniki ... Več

  • Vanja Pirc

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura

    Etično sporni kandidat

    Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita. Več

  • Vanja Pirc

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura

    Podreditev kulturnih institucij

    Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Vendar ne le zato, ker že od leta 1993, torej že celih 27 let, vodi Moderno galerijo, eno naših osrednjih institucij za likovno umetnost, in tudi ne le zato, ker že enajst let, odkar je ta zrasel v nekdanji ljubljanski vojašnici na Metelkovi, hkrati vodi tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Njen vpliv lahko najlažje razumemo na podlagi njenega mednarodnega delovanja, aktivnega povezovanja lokalnega prostora z mednarodnim. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura

    Umetnost je provokacija

    V soboto je bilo v Pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela objavljeno pretresljivo pismo Laure Orel, soproge pisatelja in prevajalca Uroša Kalčiča, vrhunskega ustvarjalca, prejemnika najvišjih državnih in strokovnih priznanj. Tako kot velika večina kulturnih delavcev je bil tudi Uroš Kalčič samozaposlen v kulturi in odvisen od vsakokratnih projektov, pri katerih je sodeloval. Ko se je januarja letos upokojil, je njegova pokojnina za več kot 40 let delovne dobe, torej za polno delovno dobo, znašala le okoli 550 evrov, čeprav gre za vrhunskega, zelo plodovitega ustvarjalca, ki je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada (1998) in Sovretovo nagrado (2018). Več

  • Vanja Pirc

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Nov udarec kulturi

    Provladna skupina Rumeni jopiči, katere zamaskirani člani so dokazano tudi neonacisti, je prejšnji konec tedna na svojem Twitter profilu delila video, v katerem eden od njenih članov v zabojnik za smeti zaluča slikanico Svetlane Makarovič Čuk na palici. Znana zbirka otroških pesmic ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke, ki je prvič izšla leta 1986, je zabavna, a tudi poučna, nekakšen vodnik iz življenjskih zagat za bralce vseh generacij. Zakaj bi pristala med odpadki? Odgovor moramo poiskati v petkovih protivladnih protestih, katerih se je teden dni prej sredi večtisočglave množice udeležila tudi Svetlana Makarovič, ki vedno zelo jasno pove, s čim se strinja in s čim ne. Z njenimi stališči se lahko strinjamo ali ne, pa vendar njena dela za otroke ne glede na to ostajajo med najvidnejšimi v naši literaturi za najmlajše. A skupina, v kateri so tudi neonacisti, je na njena protivladna stališča odgovorila z uničenjem enega od njenih umetniških del za otroke. »Knjige Svetlane Makarovič ne sodijo nikamor drugam kot v smeti!« so pripisali k videu. Več

  • Vanja Pirc

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura

    Politika palice in korenčka

    Nekaj, kar bi bilo lahko novica desetletja za področje kulture, je v petek odjeknilo tako skrajno čudno, kot je skrajno čudno vse, povezano z ministrom Vaskom Simonitijem in kulturno politiko, ki jo vodi njegova stranka SDS. Ne na posebni novinarski konferenci, ne v sporočilu za javnost, niti ne v kakšnem ministrovem govoru ob svečanem odprtju – ne, novico smo izvedeli v nastopu ministrove namestnice, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, na seji parlamentarnega odbora za kulturo. Več

  • Vanja Pirc

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    Pohod proti pravicam žensk

    Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami. Več

  • Vanja Pirc

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    »Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

    Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

  • Vanja Pirc

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Politika

    Propagandni stroj SDS s predstavo obračunal še pred premiero

    Prejšnji četrtek so v Prešernovem gledališču Kranj gledališko sezono začeli s premierno uprizoritvijo drame Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Ta je sam predlagal, da bi se lotili najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je pred 299 leti napisal oče Romuald in je uvrščeno na seznam Unescove dediščine, in močna predstava, ki jo zaznamuje Lorencijeva značilna poetika, že žanje naklonjene strokovne kritike. Zato je toliko zanimiveje, da se je dva dni pred premiero, ko predstave sploh še ni videl nihče, pojavil zapis, ki jo je raztrgal in odsvetoval ogled. Več

  • Vanja Pirc

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Veliki cenzor

    Ko je Aleš Hojs postal minister za notranje zadeve, je postal tudi najvplivnejše ime slovenskega filma; le od njegove dobre volje je odvisno, ali bomo pri nas sploh še posneli kak film in ali bodo družine filmskih delavcev, ki že leto dni niso prejeli plačila za že opravljeno delo, prihodnji mesec lahko plačale račune in si kupile hrano. Da je kot predsednik vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve pristojen tudi za film, ni njegova krivda; gre za potezo prejšnje vlade, ki je filme uvrstila med ključne državne investicije, kakršna je denimo gradnja bolnišnic, in te potrebujejo odobritev številnih instanc, od kulturnega in finančnega ministrstva do vlade. Več

  • Vanja Pirc

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Svet

    Jahta za reševanje beguncev

    Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo. Več

  • Vanja Pirc

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Politika

    Prekrita umetnina

    Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo. Več

  • Vanja Pirc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura

    »Prvi letni shod slabo prilagojenih«

    Če za Sindikat še niste slišali, niste edini. Gre za nekaj povsem novega, za novo odrsko platformo, ki želi združiti vse tiste, ki jih ne zanima le dogajanje na največjih, najelitnejših odrih gledaliških institucij, podprtih z javnimi sredstvi, in jih tudi ne zanima le dogajanje na neodvisnih odrih, ki se v vse težjih razmerah trudijo preživeti sami ali z drobtinicami, padlimi z mize, na kateri se razkosava proračunska pogača, temveč jih zanima tudi tisto gledališče, ki deluje bolj ali manj povsem v podtalju urbanih okolij, denimo v klubih na ljubljanski Metelkovi, in žal tudi skoraj povsem brez sredstev. To so projekti, ki si največkrat ne morejo privoščiti piarovcev in so v medijih skoraj povsem spregledani, kar pa je velika škoda, saj so mnogi od njihovih ustvarjalcev izjemno talentirani, kreativni, neposredni, ironični, subverzivni, angažirani. Izogibajo se populističnim klišejem, seksizmu, šovinizmu in ksenofobiji, si v vseh pogledih upajo iti »čez« in rušiti meje, ekscesi, golota in radikalna družbena kritika pa jim niso nič tujega, temveč nekaj najbolj naravnega. Več

  • Vanja Pirc

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura

    Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

    Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Marlenka Stupica, ilustratorka

    V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork. Več

  • Vanja Pirc

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

    Ne paraziti, zaklad

    »Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Več

  • Vanja Pirc

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura

    Lavreat na razstavi

    Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker. Več

  • Vanja Pirc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura

    Platforma za družbeni angažma

    Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično. Več