Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura

    »Sramota ostane«

    »Sramota,« je v mikrofon izrekel Karpo Godina, ena ključnih osebnosti ne le slovenske, temveč tudi jugoslovanske kinematografije, prejemnik številnih najvišjih nagrad za svojo ustvarjalnost, tudi Prešernove in Badjurove. Sedeminsedemdesetletni filmski režiser, ki je v svojih stvaritvah vselej nasprotoval represiji, četudi se je kak film z začetka njegove kariere zato znašel v bunkerju, je ponovil: »Sramota.« In spet: »Sramota.« In spet: »Sramota.« Svoj protest je sklenil z besedama: »Sramota ostane.« Več

  • Vanja Pirc

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Upravno sodišče je odpravilo dve sporni odločbi Vaska Simonitija

    Buldožerska politika ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki na vseh ravneh, od odločanja o pravicah in statusih do kadrovanja, brutalno spodkopava strokovnost in se v številnih primerih požvižga celo na veljavne predpise, je pred božičem dobila prvo resno zaušnico. In dan zatem še eno. Obe ji je prisolilo upravno sodišče. Več

  • Vanja Pirc

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Politika

    »Prejudiciranje izida razpisa?« 

    Minister za kulturo Vasko Simoniti prejema številna protestna pisma zoper serijsko menjavo direktorjev nacionalnih kulturnih institucij. Predvsem zato, ker dosedanje direktorje nadomešča s strokovno šibkejšimi, neizkušenimi, nekompetentnimi ljudmi. V ponedeljek so pismo ministru poslali zaposleni v Moderni galeriji, naši osrednji instituciji za sodobno umetnost. Objavili so ga javno, kar je v času, ko kritika oblasti predstavlja tveganje, pogumno dejanje, kakršnega v drugih institucijah, po katerih lomasti Simoniti, niso zmogli. Več

  • Vanja Pirc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    Zbiralec na direktorskem položaju

    Minister za kulturo Vasko Simoniti se je dokončno odločil. Kljub nasprotovanju sveta muzeja in strokovnega sveta, kljub ogorčenju zgodovinarjev, arheologov in strokovnjakov z drugih področij je na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije imenoval Pavla Carja. Več

  • Vanja Pirc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura

    Napad na najranljivejše

    Naša sogovornica je samozaposlena v kulturi. Svojega imena ne želi javno razkriti, saj je le ena od samozaposlenih v kulturi, ki se trenutno srečujejo z na las enako izkušnjo. Med njimi so uredniki, arhitekti, glasbeniki, vizualni umetniki ... Več

  • Vanja Pirc

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura

    Etično sporni kandidat

    Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita. Več

  • Vanja Pirc

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura

    Podreditev kulturnih institucij

    Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Vendar ne le zato, ker že od leta 1993, torej že celih 27 let, vodi Moderno galerijo, eno naših osrednjih institucij za likovno umetnost, in tudi ne le zato, ker že enajst let, odkar je ta zrasel v nekdanji ljubljanski vojašnici na Metelkovi, hkrati vodi tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Njen vpliv lahko najlažje razumemo na podlagi njenega mednarodnega delovanja, aktivnega povezovanja lokalnega prostora z mednarodnim. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura

    Umetnost je provokacija

    V soboto je bilo v Pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela objavljeno pretresljivo pismo Laure Orel, soproge pisatelja in prevajalca Uroša Kalčiča, vrhunskega ustvarjalca, prejemnika najvišjih državnih in strokovnih priznanj. Tako kot velika večina kulturnih delavcev je bil tudi Uroš Kalčič samozaposlen v kulturi in odvisen od vsakokratnih projektov, pri katerih je sodeloval. Ko se je januarja letos upokojil, je njegova pokojnina za več kot 40 let delovne dobe, torej za polno delovno dobo, znašala le okoli 550 evrov, čeprav gre za vrhunskega, zelo plodovitega ustvarjalca, ki je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada (1998) in Sovretovo nagrado (2018). Več

  • Vanja Pirc

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Nov udarec kulturi

    Provladna skupina Rumeni jopiči, katere zamaskirani člani so dokazano tudi neonacisti, je prejšnji konec tedna na svojem Twitter profilu delila video, v katerem eden od njenih članov v zabojnik za smeti zaluča slikanico Svetlane Makarovič Čuk na palici. Znana zbirka otroških pesmic ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke, ki je prvič izšla leta 1986, je zabavna, a tudi poučna, nekakšen vodnik iz življenjskih zagat za bralce vseh generacij. Zakaj bi pristala med odpadki? Odgovor moramo poiskati v petkovih protivladnih protestih, katerih se je teden dni prej sredi večtisočglave množice udeležila tudi Svetlana Makarovič, ki vedno zelo jasno pove, s čim se strinja in s čim ne. Z njenimi stališči se lahko strinjamo ali ne, pa vendar njena dela za otroke ne glede na to ostajajo med najvidnejšimi v naši literaturi za najmlajše. A skupina, v kateri so tudi neonacisti, je na njena protivladna stališča odgovorila z uničenjem enega od njenih umetniških del za otroke. »Knjige Svetlane Makarovič ne sodijo nikamor drugam kot v smeti!« so pripisali k videu. Več

  • Vanja Pirc

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura

    Politika palice in korenčka

    Nekaj, kar bi bilo lahko novica desetletja za področje kulture, je v petek odjeknilo tako skrajno čudno, kot je skrajno čudno vse, povezano z ministrom Vaskom Simonitijem in kulturno politiko, ki jo vodi njegova stranka SDS. Ne na posebni novinarski konferenci, ne v sporočilu za javnost, niti ne v kakšnem ministrovem govoru ob svečanem odprtju – ne, novico smo izvedeli v nastopu ministrove namestnice, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, na seji parlamentarnega odbora za kulturo. Več

  • Vanja Pirc

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    Pohod proti pravicam žensk

    Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami. Več

  • Vanja Pirc

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    »Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

    Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

  • Vanja Pirc

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Politika

    Propagandni stroj SDS s predstavo obračunal še pred premiero

    Prejšnji četrtek so v Prešernovem gledališču Kranj gledališko sezono začeli s premierno uprizoritvijo drame Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Ta je sam predlagal, da bi se lotili najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je pred 299 leti napisal oče Romuald in je uvrščeno na seznam Unescove dediščine, in močna predstava, ki jo zaznamuje Lorencijeva značilna poetika, že žanje naklonjene strokovne kritike. Zato je toliko zanimiveje, da se je dva dni pred premiero, ko predstave sploh še ni videl nihče, pojavil zapis, ki jo je raztrgal in odsvetoval ogled. Več

  • Vanja Pirc

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Veliki cenzor

    Ko je Aleš Hojs postal minister za notranje zadeve, je postal tudi najvplivnejše ime slovenskega filma; le od njegove dobre volje je odvisno, ali bomo pri nas sploh še posneli kak film in ali bodo družine filmskih delavcev, ki že leto dni niso prejeli plačila za že opravljeno delo, prihodnji mesec lahko plačale račune in si kupile hrano. Da je kot predsednik vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve pristojen tudi za film, ni njegova krivda; gre za potezo prejšnje vlade, ki je filme uvrstila med ključne državne investicije, kakršna je denimo gradnja bolnišnic, in te potrebujejo odobritev številnih instanc, od kulturnega in finančnega ministrstva do vlade. Več

  • Vanja Pirc

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Svet

    Jahta za reševanje beguncev

    Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo. Več

  • Vanja Pirc

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Politika

    Prekrita umetnina

    Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo. Več

  • Vanja Pirc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura

    »Prvi letni shod slabo prilagojenih«

    Če za Sindikat še niste slišali, niste edini. Gre za nekaj povsem novega, za novo odrsko platformo, ki želi združiti vse tiste, ki jih ne zanima le dogajanje na največjih, najelitnejših odrih gledaliških institucij, podprtih z javnimi sredstvi, in jih tudi ne zanima le dogajanje na neodvisnih odrih, ki se v vse težjih razmerah trudijo preživeti sami ali z drobtinicami, padlimi z mize, na kateri se razkosava proračunska pogača, temveč jih zanima tudi tisto gledališče, ki deluje bolj ali manj povsem v podtalju urbanih okolij, denimo v klubih na ljubljanski Metelkovi, in žal tudi skoraj povsem brez sredstev. To so projekti, ki si največkrat ne morejo privoščiti piarovcev in so v medijih skoraj povsem spregledani, kar pa je velika škoda, saj so mnogi od njihovih ustvarjalcev izjemno talentirani, kreativni, neposredni, ironični, subverzivni, angažirani. Izogibajo se populističnim klišejem, seksizmu, šovinizmu in ksenofobiji, si v vseh pogledih upajo iti »čez« in rušiti meje, ekscesi, golota in radikalna družbena kritika pa jim niso nič tujega, temveč nekaj najbolj naravnega. Več

  • Vanja Pirc

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura

    Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

    Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Marlenka Stupica, ilustratorka

    V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork. Več

  • Vanja Pirc

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura

    Ne paraziti, zaklad

    »Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Več

  • Vanja Pirc

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura

    Lavreat na razstavi

    Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker. Več

  • Vanja Pirc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura

    Platforma za družbeni angažma

    Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično. Več

  • Vanja Pirc

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Zmajev in iger

    Le kaj mi je bilo tega treba, sem se spraševala, ko sem v majhni, tesni jami, pred katero se je drenjala gruča turistov, vendarle prišla na vrsto, da sem se po skalah spustila na ozko ploščad za enega, največ dva človeka in ob tem trepetala, da ne bi čofnila v vrelo vodo, ki je brbotala po skoraj celotni površini jame. Nad vodo so se vile čudovite meglice iz sopare, res je bilo lepo, saj je šlo za enega od mnogih naravnih čudes, ki jih skriva okolica jezera Myvatn na severu Islandije. A ta država ima še neskončno veliko naravnih znamenitosti in mnoge so še precej bolj dih jemajoče od te majhne jame. Zato sem si, medtem ko sem se zelo nejunaško oklepala skal, morala priznati, da sem se tam v resnici znašla samo zaradi nadaljevanke Igra prestolov. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Peter Movrin

    Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode. Več

  • Vanja Pirc

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura

    Oblačila za vse, ne glede na spol

    Prejšnji četrtek se je na zvoncu enega od vhodov v kompleks ljubljanskega Nebotičnika znašel napis Petja Zorec. Enak napis nas je pričakal na vratih v četrtem nadstropju, kjer nam je vrata odprla kar sama Petja Zorec, zadnjih nekaj let ena najbolj izstopajočih med našimi modnimi oblikovalkami in oblikovalci. S svojimi zdaj že prepoznavnimi oblačili ni prepričala le stroke, temveč vse bolj prepričuje tudi široko občinstvo, sploh mlado generacijo moških in žensk, med katerimi se kot požar širi vest, da so njene kolekcije nekaj, na kar je treba biti pozoren. To je sredi aprila potrdil tudi množičen obisk njene prve samostojno organizirane predstavitve modne kolekcije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je bila hkrati ena redkih samostojno organiziranih modnih revij pri nas. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura

    Generacija tu in zdaj

    Bilo je leta 2013 in na toplo septembrsko jutro smo stali na skoraj praznem Trgu svetega Marka v Benetkah, ko je priletel galeb in pred našimi očmi zmasakriral goloba, ptico, nekajkrat šibkejšo od sebe. Filmski režiser Rok Biček, ki je na Beneškem filmskem festivalu ravno takrat predstavljal svoj prvenec Razredni sovražnik in s katerim smo prej že kakšno uro »brejnstormali«, kako bi zastavili njegov portret, je vzkliknil: »Evo, to je razredni sovražnik!« Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Tina Kolenik, kostumografinja, vizualna umetnica in performerka, ki meni, da je golo telo najizraznejši in najlepši človeški kostum

    Že pri sedmih letih je gola nastopila v uspešni plesni predstavi, ki je gostovala po vsej Jugoslaviji. Časi so bili takrat drugačni, na neki način morda celo tolerantnejši kot danes, saj so bili ljudje golih teles vajeni predvsem z nudističnih plaž in so se jim zdela nekaj naravnega, vsakdanjega. Nihče ni niti pomislil na škandal. Tako je bila to njena prva pozitivna izkušnja z goloto. In prvo zavedanje, da ima golo telo izjemno izrazno moč. Več

  • Vanja Pirc

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura

    Ogroženi sektor

    Druga letošnja raziskava o življenju kulturno-kreativnih delavcev v času pandemije je žalostno branje. Nič ni narobe s samo raziskavo, skupni izdelek Kreativnega centra Poligon in Centra za kreativnost, ki je bil javno predstavljen te dni, je narejen zelo profesionalno, a vsebina, s katero postreže, je skrb zbujajoča, celo srhljiva. Razkriva to, kar smo že ves čas slutili, kar opažamo iz dneva v dan. Da kulturni-kreativni sektor, ki združuje sedem odstotkov slovenske delovne sile, naglo tone v revščino. Ne le zaradi pandemije, ki je predvsem področju žive kulture zadala izjemno hud udarec, krivo je tudi neustrezno ukrepanje vlade. Več

  • Vanja Pirc

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Dogodki

    (Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

    V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac se predstavlja mlada arhitektka in fotografinja Ane Skobe (rojena leta 1994), ki prinaša nov pogled na znane arhitekturne objekte v Sloveniji, od Plečnikovih in Ravnikarjevih do sodobnih. K vsem tem objektom se je vračala in nanje skozi objektiv pogledala iz toliko nenavadnih zornih kotov, da so, potem ko je fotografije združila, nastali povsem novi, imaginarni, abstraktni objekti, ki nas po besedah kustosinje Kristine T. Simončič učijo videti, ne zgolj gledati. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Portret

    Petra Pogorevc, urednica, dramaturginja in publicistka, ki je vse svoje talente strnila v biografiji igralca Radka Poliča - Raca

    Natanko se še spomni, kdaj ga je prvič videla na odru. Njega, enega naših najpomembnejših igralcev, Radka Poliča - Raca. Bilo je leta 1989, ko je bila sama še gimnazijka (rojena je leta 1972), in v tistih prelomnih časih jo je ob družbenem vrenju zelo pritegnil tudi kulturni utrip. Videti je morala vse koncerte v KLjUB-u, mladinskem klubu v njenem domačem Celju, ogromno je brala, zlasti poezijo, soustanovila je literarni časopis. Zelo pa jo je pritegnilo tudi gledališče, in ko ji je lokalno postalo pretesno, je kot predsednica šolskega kulturnega društva po razredih preprosto zbrala prijave, nato pa so se mulci skupaj s svojim mentorjem, profesorjem Antonom Šepetavcem, odpravili v gledališča v prestolnici. V tistem času je videla tudi Jovanovićevo predstavo Zid. Jezero v ljubljanski Drami in v njej je nastopil Rac. In jo osupnil. Premaknil. Česa takšnega ni doživela še nikoli prej in še dolgo potem ne. Več