Vanja Pirc
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura Za naročnike
Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji petek bi moral državni zbor obravnavati novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedanji, okroglih pet desetletij star sistem podeljevanja izjemnih pokojnin je zaradi nejasnih meril neustrezen in netransparenten. Spremeniti bi ga morali davno, saj mineva že 15 let, odkar je na njegovo spornost opozorilo računsko sodišče, pa vendar so natančnejša merila za podeljevanje izjemnih pokojnin v tem času uvedli le v športu (2017), v kulturi in znanosti so ostala enaka. Vse do zdaj, ko je ministrstvo za kulturo pripravilo nov zakon, potrdila ga je vlada in prejšnji petek bi ga morali tudi poslanci. Vendar so jih tik pred tem presenetili poslanci SDS in vložili predlog za posvetovalni referendum o tem zakonskem osnutku, češ da je napisan »za peščico privilegiranih državljank in državljanov«.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Svet
Ameriški satirični medij The Onion, ki izhaja kot spletna stran in tiskani medij, se šibi pod težo parodij na aktualno dogajanje, trenutno zlasti v povezavi z nedavnimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Gre za očitno pretiravanje, za šale, ki zbodejo, a niso škodljive, in tako je marsikdo tudi novico, da se je The Onion te dni polastil najbolj lažnivega ameriškega spletnega medija InfoWars, sprva brali zgolj kot šalo. Toda izkazalo se je, da novica drži: satirični medij je na dražbi res kupil enega največjih ameriških razširjevalcev lažnih novic.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Kultura
Poznate škrata Gala, zelenega kosmatinca, ki se nekega dne zbudi iz dolgega sna in ugotovi, da je njegov grad podrt, a kmalu zatem tudi, da je palača Narodne galerije popolna za njegov novi dom – je namreč velik ljubitelj umetnosti, tam pa je slik in kipov, o katerih bi lahko modroval, še in še? Občuduje jih, od portreta pesnice Luize Pesjakove (Mihael Stroj, okoli 1855) do male Primicove Julije z bratcem (Andrej Herrlein, 1820), pa motive, od spletanja venca iz rož na sliki Ivane Kobilce Poletje (1889–90) do plesanja kola na sliki Matije Jame (1935). Le za lovca, ki na sliki Jurija Šubica Pred lovom (1883) polni puško, »nima odprtega srca, zasuče se na peti in jezno odvihra«.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
V petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bodo slovesno odprli še zadnje prostore nekdanje vojašnice na vogalu Roške in Poljanske ceste v Ljubljani, ki so dočakali nujno potrebno temeljito prenovo. Preostali kraki tega veličastnega spomeniško zaščitenega poslopja iz leta 1899 so bili obnovljeni že pred leti. Severni krak, ki ga krasi glavno pročelje in v katerega se dostopa s Poljanske ceste, pa je še leta in leta klavrno propadal. Kontrast je bil očiten in še očitnejši je postal, potem ko so leta 2021 na nasprotni strani ceste odprli prenovljeno Cukrarno, ki je pred tem prav tako desetletja propadala. A zdaj je temeljito rekonstrukcijo vendarle dočakal tudi poslednji neobnovljeni krak nekdanje vojašnice in v prenovljene prostore, ki jim dodaten volumen daje prizidek na notranjem dvorišču, se je konec oktobra že preselil Arhiv Republike Slovenije, ki je tako prvič v svoji skoraj 80-letni zgodovini praktično vso svojo dejavnost združil na eni sami lokaciji.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
V tednu po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA je bilo na družbenem omrežju TikTok med mladimi Američankami zaznati naglo rastoče zanimanje za gibanje 4B, ki ženske spodbuja k temu, naj iz protesta nimajo spolnih odnosov z moškimi, naj z njimi nimajo otrok, naj se z njimi ne poročajo in ne dobivajo na zmenkih, dokler ne bodo obravnavane kot enakopravne. Oziroma – dokler z oblasti ne odide Donald Trump.
-
Vanja Pirc | foto: Marijo Županov
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
Če bi na nedavnem Ljubljana Fashion Weeku, Ljubljanskem tednu mode, podeljevali nagrado za najvarnejšo kolekcijo, bi jo prav gotovo dobilo pet študentk in študentov modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki so se na prireditvi predstavili s precej raznovrstno kolekcijo puloverjev, majic, hlač, kril, torbic ter drugih oblačil in dodatkov pod skupnim imenom Dejmo se videt. Posebnost njihovih stvaritev je, da se, kadar se v teh oblačilih v trdi temi odpravimo po cesti in mimo nas pripelje avtomobil, zasvetijo, saj odsevni materiali na njih odbijejo svetlobo – s tem pa nas naredijo vidne in v prometu nekoliko varnejše. Opravljajo torej enako nalogo kot kresničke, rutice, odsevni trakovi, naviti okoli zapestja, ali odsevni jopiči, kakršne hranimo v avtomobilu. Le da so čez dan povsem navadna oblačila. Šele ko se v temi vračamo s predavanja, kulturne prireditve, druženja s prijatelji, poslovnega sestanka ali iz kluba, kjer smo preplesali vso noč, se pokaže, da niso zgolj to.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Nedavni obisk Marine Abramović v Sloveniji je odmeval, kot ni še noben njen obisk doslej. V svetu ena najvidnejših sodobnih umetnic in najvidnejša performerka, hkrati pa ena najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalk lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije, je tu seveda bila že velikokrat, pri nas smo si lahko skozi leta ogledali tudi kar nekaj njenih del, nazadnje v Piranu, največ pa je z njo sodelovala Moderna galerija, ki je leta 1998 gostila tudi njeno samostojno razstavo, pospremljeno z dodatno razstavo in performansom v Cankarjevem domu. Pa vendar se zdi, da je šele njen tokratni obisk, ki je bil del priprav na razstavo v Cukrarni (čez eno leto bo na ogled razstava skupnega ustvarjanja z Ulayem), pritegnil tudi zanimanje najširših množic. Podobno je vse od leta 2010, ko je Marina Abramović v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA izvedla projekt Umetnica je prisotna in tri mesece po osem ur na dan nepremično sedela in zrla v oči na tisoče obiskovalcem, tudi drugod po svetu.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Svet
S pesmijo proti skrajni desnici
Prejšnjo sredo je predsednik madžarske vlade Viktor Orbán dobil redko priložnost, da v evropskem parlamentu nagovori poslance, in sicer zato, ker Madžarska zdaj predseduje svetu EU. Hkrati je to država, ki je med članicami EU prav zaradi avtoritarnosti Orbánovega režima in njegovega ogrožanja demokracije zadnja leta deležna daleč največ kritik in evroposlanci se jih niso vzdržali niti ob premierovem nastopu. Predstavniki levih strank pa so šli še korak dlje, po njegovem nastopu so vstali in v plenarni dvorani evropskega parlamenta v Strasbourgu zapeli Bella ciao, eno najbolj znanih protestnih pesmi.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Kultura
Zdi se, da si je seriji Emily in Paris (Emily v Parizu), eni najbolj gledanih Netflixovih televizijskih produkcij, ki jo je zakrivil Darren Star, pred tem avtor uspešnic Beverly Hills 90210 in Seks v mestu, s četrto sezono vendarle uspelo izboriti vidnost, kakršna bi ji nekoč z lahkoto pripadla že na samem začetku. A standardi so danes drugačni, gledalci in recenzenti smo zahtevnejši, od serij pričakujemo, da nas bodo najmanj izobrazile ali angažirale, Emily in Paris pa se temu namerno izogiba, želi le, da se ob njej zabavamo. Vlaga sicer v spodbujanje enakopravnosti med spoli in obsoja spolno nasilje nad ženskami, sicer pa je klasična romantično-pisarniško-komična nanizanka z luknjami v scenariju in neprepričljivimi igralci (ter nekaj častnimi izjemami). Tako pravzaprav ne preseneča, da je že vsa leta hkrati ena najbolj priljubljenih serij in tudi ena najbolj kritiziranih.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Politika
Ta petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bi morali poslanci na izredni seji državnega zbora odločati, ali naj Asta Vrečko še naprej vodi ministrstvo za kulturo ali ne. Takšen je bil vsaj načrt poslancev opozicijskih strank SDS in NSi, ki so zahtevo za sklic izredne seje napisali tako, da bi šlo pravzaprav za »mini interpelacijo«. Zakaj »mini«? Pri pravi interpelaciji so postopki dolgotrajni. O tem, ali naj ministrica odide ali ostane, bi poslanci glasovali šele čez dober mesec. Vendar poslanci SDS in NSi niso hoteli čakati. Ministrico so želeli v središče pozornosti postaviti takoj, zdaj.
-
Vanja Pirc | foto: Borut Krajnc
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
»K nikomur ne sodim in nisem nikomur nič dolžan. Odgovarjam kvečjemu civilni družbi.«
Jure Novak je bil zadnja tri leta direktor Prešernovega gledališča Kranj, pred tem je med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, na začetku poklicne poti je v Mladini objavljal reportaže, bil je računalniški programer. Cankarjev dom je januarja lani gostil njegovo odlično sprejeto predstavo Pasja procesija, ki jo je zasnoval na zgodnejših pesmih Svetlane Makarovič, v njej pa je otrokom pojasnil, kdo so begunci in zakaj prihajajo v Evropo. S 15. oktobrom bo Jure Novak v Cankarjev dom, našo največjo kulturno-kongresno ustanovo po površini in po številu in zasedenosti dvoran, pa tudi po zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, vstopil kot novi generalni direktor. Položaj prevzema v času, ko je ustanova pod drobnogledom kriminalistov in drugih nadzornih organov.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
Bodo izkazali spoštovanje Svetlani Makarovič?
Te dni je mandat začel nov upravni odbor Prešernovega sklada, katerega ključna naloga je, da vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev najvišjih nagrad za umetniško ustvarjanje in o nagrajencih nazadnje tudi odloči. Ta organ je enkrat bolj konservativen, drugič bolj progresiven, odvisno od političnih barv vlade, ki ga imenuje. Le nekajkrat doslej pa je postregel z zares vprašljivimi, ideološko obarvanimi odločitvami. Leta 2014 je upravni odbor pod vodstvom Janeza Bogataja, denimo, nagrado Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini in njegovemu dokuju o Pedru Opeki. Leta 2000 pa je izsilil nagrado za življenjsko delo za patra Marka Rupnika. Druga nagrajenka za življenjsko delo Svetlana Makarovič se je nagradi takrat protestno odpovedala. Ko pa jo je dve desetletji kasneje želela dobiti, ji upravni odbor plakete ni hotel izročiti. Celo trmaril je in s tem izkazal nespoštovanje do umetnice.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura
Bitke za Cankarjev dom – bitke vseh bitk, ki se je v zadnjih mesecih odvila na področju kulture – je konec. Na zadovoljstvo glavnine od skoraj 160 zaposlenih v tej največji javni kulturni in kongresni ustanovi, tako po površini kot po številu dogodkov, zasedenosti dvoran ter zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, jo je v torek dobil Jure Novak, kulturni menedžer, ki zadnja leta vodi Prešernovo gledališče Kranj. Njegovi sopotniki pravijo, da ga vodi uspešno, med drugim mu je v zadnjem času uspelo izboriti občutno več sredstev za Teden slovenske drame, ki ga pripravlja to gledališče, uspešno je pridobival tudi sredstva EU, kar je v času vse višjih cen in rahlega upada sredstev za programe gledališča izjemnega pomena. Pred tem je Novak med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer in nekdanji novinar, ki iz prve roke pozna današnje ključne izzive javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. To je med drugim dokazal z angažmajem v aktivu delavcev in delavk v kulturi, ki je nasprotoval političnemu izživljanju nad področjem kulture v času tretje vlade Janeza Janše.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Računsko sodišče se z izplačilom nagrade Svetlani Makarovič ni strinjalo
Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2023, nekoliko presenetljivo pa je bil v zvezi z njim skorajda največ medijske pozornosti deležen primer, ki mu je v obsežnem, 129-stranskem poročilu posvečena le dobra stran. Še več, ta primer v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov o poslovanju, sploh ni bil omenjen. Zakaj je torej zbudil pozornost, kateri od tistih, zaradi katerih je računsko sodišče predlogu zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, pa ne?
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Izid ob težko pričakovanem glasovanju, ki je na svetu RTV Slovenija potekalo prejšnjo sredo, je marsikoga presenetil. Že vseskozi je sicer veljalo, da ima Natalija Gorščak, dosedanja v. d. direktorice uprave, v boju za položaj predsednika ali predsednice uprave RTV Slovenija s polnim mandatom nekoliko prednosti pred protikandidatom Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija. A na koncu odločanje ni bilo nič kaj tesno: Natalija Gorščak je zbrala kar 11 glasov, za Mirka Štularja so glasovali štirje svetniki, tretji kandidat, Boris Tomašič, eno od vodstvenih imen propagandnega imperija stranke SDS, pa je po pričakovanjih ostal povsem brez podpore. En glas je bil neveljaven.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Zakaj Natalija Gorščak ne zaustavi politične odločitve Uroša Urbanije?
Natalija Gorščak je bila v času, ko so RTV zavzeli politični nameščenci stranke SDS, predčasno razrešena s položaja direktorice RTV. Sodišče je pozneje ugotovilo, da nezakonito. Je ena od mnogih zaposlenih na RTV, ki so, na tak ali drugačen način, preživeli politično čistko.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura
Konec avgusta 2011 je vlada, šlo je za vlado Boruta Pahorja, sprejela odločitev o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Prejšnja leta se je RTV-prispevek, najpomembnejši finančni vir za delovanje javne RTV, vsakič avgusta – odločitev je po zakonu vedno treba sprejeti do konca avgusta – včasih zvišal, včasih ne. Včasih se je zvišal za višino inflacije, včasih za manj. Proračun javne RTV je bil torej že vseskozi prepuščen na milost in nemilost posameznim vladam. Tudi Pahorjeva vlada, na primer, zvišanja RTV-prispevka leto prej ni odobrila. Tisto leto, ko je bilo že zelo čutiti veliko gospodarsko krizo, pa je uskladitev z rastjo življenjskih stroškov kljub drugačnim napovedim podprla in z začetkom leta 2012 se je RTV-prispevek zvišal za 0,75 evra, na 12,75 evra, kolikor plačujemo še danes.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Kultura
Zgražanje nad otvoritveno slovesnostjo poletnih olimpijskih iger v Parizu, ki ga podpihuje skrajna desnica, se seveda ni začelo prejšnji petek, na dan odprtja. Začelo se je že mesece prej. Ko so se v javnosti pojavili prvi seznami morebitnih nastopajočih na odprtju, je bila, na primer, posebno velikega števila žaljivih, ponižujočih, gnusnih spletnih komentarjev deležna Aya Nakamura, 29-letna glasbenica, mama dveh otrok, potomka v pariških predmestjih živečih priseljencev iz afriške države Mali, kjer je bila rojena tudi sama, in že nekaj časa največja francoska glasbena zvezda, kraljica francoskega popa. Na pretočnih platformah je najbolj poslušana francoska glasbenica vseh časov in pomenljivo se zdi, da sta ji priljubljenost prinesla prepletanje tradicionalnega in sodobnega ter uporaba različnih jezikov, saj ob francoščini oziroma izrazitem slengu poje tudi v angleščini, arabščini in zahodnoafriških jezikih, kakršen je bambari, jezik njenih staršev. A prav zato je deležna nenehnih sovražnih komentarjev. Karkoli stori, spletni troli planejo po njej. Ker nima ene same identitete in enega samega jezika. Ker jezik izumlja na novo. Ker je temnopolta. Ker je ženska. Ker podpira boj za pravice žensk. Ker je posledično, predvsem v očeh mladih temnopoltih žensk, simbol opolnomočenja.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Svet
Izbrisana, ker je palestinskega rodu
Blagovna znamka Adidas, druga najbolj priljubljena znamka športne opreme na svetu, se je zapletla v škandal. Ne prvič, škandalov je bilo že veliko in segali so od dolgoletnih očitkov o nečloveškem izkoriščanju delavcev, ki proizvajajo njene izdelke, predvsem v indonezijskih tovarnah, do spornih izdelkov, kakršen je bil čevelj z okovi. Za proizvodnjo tega se leta 2012 podjetje nazadnje ni odločilo, ker je ogorčeno javnost preveč spominjal na enega največjih madežev v zgodovini zahodnega sveta, suženjstvo. Tokrat je za razburjenje poskrbela promocijska kampanja za oživljeni legendarni model superg SL 72, ki se je začela tik pred začetkom olimpijade v Parizu. Najeli so nekaj znanih obrazov, športnike, glasbenike, tudi ameriško manekenko Bello Hadid. A le njo so kmalu zatem iz vsega promocijskega gradiva izbrisali. Njen greh? To, da je palestinskega rodu.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Družba
Junija lani je Uroš Urbanija, takratni direktor Televizije Slovenija in ena od ključnih oseb, ki so SDS omogočile politični prevzem javne RTV, Zemiri A. Pečovnik, urednici oddaj o kulturi, kot delodajalec izrekel najostrejši ukrep: odpustil jo je. Izredna odpoved delovnega razmerja jo je doletela, ker naj bi bila pri službeni poti na filmski festival v Cannesu, za katero ji je Urbanija večer pred odhodom odpovedal soglasje, a je nanjo vseeno odšla, izpeljala goljufijo. Vendar goljufije ni bilo: tako je zdaj, leto kasneje, presodilo delovno in socialno sodišče v Ljubljani in poudarilo, da urednica s svojo sicer resda samovoljno odločitvijo z ničimer ni škodovala RTV Slovenija, temveč je delovala izključno v njeno dobro, saj je za njen program pripravila več prispevkov s pomembne kulturne prireditve. Še več, oškodovana je bila kvečjemu ona sama, ker je bila deležna izživljanja in mobinga Uroša Urbanije, ki svojih razlogov za takšno odločitev po mnenju sodišča ni ustrezno pojasnil.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kultura
Ta torek, 23. julija, bodo zadnje ure petletnega mandata odbile ravnatelju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljemu Lebanu in dan zatem bo vodenje naše najpomembnejše knjižnice, ki obeležuje 250-letnico, do nadaljnjega prevzel v. d. ravnatelja. Zakaj ne ravnatelj s polnimi pooblastili? Ker postopek izbire ravnatelja, ki bo za vodenje NUK skrbel v naslednjem petletnem obdobju, še ni končan. Javni razpis je bil sicer objavljen februarja, kar je razmeroma pozno, a vendarle še dovolj zgodaj, da bi bil izbor opravljen pred iztekom mandata. Vendar je razpis nato padel. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, ki bdi nad izborom direktorjev javnih kulturnih ustanov, katerih ustanoviteljica je država, sta se na razpis prijavila »le dva kandidata, ki sta sicer izpolnjevala formalne razpisne pogoje, vendar na razgovoru nista dovolj prepričljivo predstavila vizije vodenja dela in poslovanja knjižnice v prihodnjem obdobju«. Zato so razpis ponovili. Trenutno je še odprt, prijave zbirajo do 5. avgusta.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura
Že januarja lani, ob izidu prve pesniške zbirke, ki sta jo pesnik Lovro Matič in ilustrator Tomaž Lavrič – seveda gre za enega samega avtorja, saj ima vsestranski umetnik Tomaž Lavrič vrsto psevdonimov in Lovro Matič je največji poet med njimi – posvetila žužkom, je bilo jasno, da sta iznašla recept za uspešnico. Urednik Andrej Ilc se je tega zavedal in pesniško zbirko o malih bitjih, do katerih praviloma gojimo odklonilna čustva, že ob izidu razglasil za »the knjigo« – in res, kombinacija hudomušnih otroških pesmic in ilustracij je hitro pritegnila širok krog bralcev vseh starosti. Poldrugo leto kasneje je založba Mladinska knjiga izdala že tretjo pesniško zbirko iz te serije. Knjigama Mali črv Oto in druga golazen ter Mala vešča Lučka in drugi žužki se je nedavno pridružila pesniška zbirka Mala uš Iva in druga mrgolazen.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
»Punčke odrastemo in ne ostanemo tiho«
Sprva je kazalo, da bo nastal zgolj spor, ki bo malce razburkal domačo glasbeno sceno. Challe Salle, ki se sam predstavlja kot »idol mlade generacije in eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov«, je v pogovoru z youtuberjem Perom Martićem povedal nekaj krepkih o raperju Zlatku in drugih glasbenikih. Zlatko je zahteval, da se jim javno opraviči. In ker se jim ni, je prejšnji petek objavil pesem Klepc laže, v njej pa ni sesul le nasprotnikovih glasbenih veščin, temveč je razkril tudi, da naj bi bil Challe Salle domnevno spolno nadlegoval mladoletnice. Takoj zatem se je oglasila ena od domnevnih žrtev. In nato še druga. Primer zdaj preiskuje policija.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
Po ponedeljkovem zgodovinskem nastopu slovenske moške nogometne reprezentance v osmini finala evropskega prvenstva v Nemčiji in torkovem bučnem sprejemu nogometašev v Ljubljani je prišel čas za analize in premisleke. Tudi za premisleke o tem, ali je sprejemljivo, da se je Nogometna zveza Slovenije odločila, da bo manjši del od 12,25 milijona evrov vredne nagrade, ki ji jo bo Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) namenilo po nastopu moške reprezentance na evropskem prvenstvu, razdelila med slovenske nogometne klube, a bo zanje uporabila različne vatle. Prvoligaški moški klubi bodo prejeli po deset tisočakov, drugoligaški po pet in tretjeligaški po tri, prvoligaški ženski klubi pa zgolj po dva tisočaka.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
Izkoriščanje, nezadostno plačevanje in celo neplačevanje verjetno v nobeni drugi panogi niso tako zelo samoumevni kot v kulturi. Gre za razširjeno ravnanje, za katero se v odnosu do samostojnih kulturnih delavcev odločajo ne le javni zavodi, ampak tudi nevladne organizacije. Seveda ne vsi, številni pa. Ko so kulturnike v zadnji Poligonovi raziskavi o delavcu v kulturno-kreativnem sektorju v času kovida (2022) povprašali, zakaj teh nespodobnih povabil ne zavrnejo – oziroma zakaj z javnimi zavodi sodelujejo, četudi jim ti za opravljeno delo ne plačajo –, so navajali, da si ne želijo zapreti vrat za prihodnje, morda plačano sodelovanje. Mlajšim se je zdelo, da ob tem nemara pridobijo vsaj »izkušnje« in »poznanstva«. Ključni razlog pa so priporočila; te potrebujejo, da bi pridobili in ohranili status samozaposlenega v kulturi. Ali s tem lahko preživijo, je bilo doslej drugotnega pomena.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Kultura
Na spletnem portalu Literatura je bila pred skoraj desetletjem, leta 2016, objavljena pretresljiva kratka zgodba, ki jo je avtorica mlajše generacije Ana Schnabl (1985), danes uveljavljena pisateljica in Guardianova kolumnistka, naslovila Ana. Ob branju se postopoma razkriva, da naslov morda ni ime, temveč okrajšava za anoreksijo, ki prizadene eno od najstniških sester dvojčic, ljubljenko staršev in vrstnikov. Začne se vse bolj zapirati vase in hirati. Druga, sprva neopažena, pa se ob sestrini stiski, ki je, kot se izkaže, posledica tega, da jo je spolno zlorabil učitelj, krepi. In ker ji to, da stopa iz sence, ugaja, za sestrino trpljenje nikomur ne pove in do samega konca ne ukrepa.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Politika
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi lahko pripomogle, da bi približno 3200 kulturnikov s tem statusom, ki predstavljajo četrtino vseh samostojnih delavcev v kulturi, poslej živelo vsaj nekoliko dostojneje. Področje kulture je namreč v primerjavi z drugimi panogami nadpovprečno, celo izrazito prekarno, kar je značilno zlasti za ožje področje žive kulture, hkrati pa so prihodki večine delavcev v panogi podpovprečni, kar velja tudi za samozaposlene, ki so najranljivejši in pravno najmanj zaščiteni kulturni delavci. Zato ne preseneča, da so napovedane spremembe usmerjene prav k izboljšanju njihovega ekonomskega položaja.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura
Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.