Vanja Pirc
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba Za naročnike
Sredi devetdesetih je Anglijo pretresla vrsta pričevanj o spolnih zlorabah mladoletnih nogometašev. Dve desetletji kasneje, leta 2016, je sledil še en val prijav. Spodbudilo ga je pričevanje tedaj 43-letnega nekdanjega nogometaša Andyja Woodwarda, da že vse življenje trpi, ker ga je v klubih Crewe Alexandra in Manchester City od njegovega enajstega leta spolno zlorabljal trener Barry Bennell. Ta je bil serijski pedofil, ki je bil do takrat že trikrat obsojen, tudi na zaporno kazen. Žrtve, ki so spregovorile naknadno, med njimi tudi Woodward, pa so poskrbele, da iz zapora nikoli več ni prišel. Barry Bennell je bil zaradi zlorab več deset fantov v Angliji in ZDA skupno obsojen na petih procesih. »Tem fantom ste se zdeli kot Bog … v resnici pa ste bili utelešeni hudič,« mu je dejal eden od sodnikov.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Družba Za naročnike
Marjan Fabjan / Trener ali predator?
Leta 2017, v letu vzpona gibanja #MeToo, je ameriška gimnastičarka McKayla Maroney, olimpijska prvakinja iz Londona (2012), prvič spregovorila o tem, da je žrtev spolnih zlorab. Da jo je od 13. leta spolno zlorabljal dolgoletni reprezentančni zdravnik Larry Nassar. Ni bila edina; Nassarja je spolnih zlorab obtožilo kar 125 žensk, tudi najboljša gimnastičarka vseh časov Simone Biles, ki je v senatu za razsežnost zlorab okrivila celoten sistem: gimnastična zveza in olimpijski komite sta za sporno ravnanje vedela, a »nista opravila svojega dela«. Nassar je bil nato obsojen. Do konca življenja bo v zaporu.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Kultura
Tisti, ki so znali razmišljati
Koliko ikoničnih plakatov na enem mestu ... Plakat z Marxom na kolesu in napisom »Ali je prihodnost že prišla?«, ki ga je leta 1983 za Slovensko mladinsko gledališče ustvaril Prešernov nagrajenec Matjaž Vipotnik. Laibachov plakat iz leta 1980, na katerem je grafika Metalec, podoba delavca s kladivom v roki. Ali pa plakat, s katerim sta oblikovalski kolektiv Novi kolektivizem in Zveza socialistične mladine Slovenije, tedaj že zazrta v demokratično prihodnost, leta 1987 rušila enega zadnjih simbolov prejšnjega režima, štafeto mladosti. Saj poznate to zgodbo, kajne? Na plakatu za štafeto mladosti, prireditev, ki je bila vedno na Titov rojstni dan, se je tisto leto znašla, seveda načrtno, podoba iz časov nacistične Nemčije. Oblast, ki se tega ni zavedala, jo je navdušeno sprejela. Ko je ugotovila, kaj se je zgodilo, pa je bilo že prepozno; to je bil eden od mejnikov v procesu rušenja tedanjega enopartijskega sistema. Zato bi to zgodbo danes, ko nasilni avtoritarni voditelji ogrožajo demokratično ureditev, morali poznati vsi.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Politika
Zadnja velika reforma predpisov, ki krojijo delovanje kulturnega sektorja, je bila izpeljana pred več kot dvema desetletjema in skoraj prav toliko časa je že jasno, da so številni predpisi sporni – da imajo sistemske pomanjkljivosti, da vsi ne upoštevajo dejanskih razmer, da so nekateri izrazito škodljivi. Samozaposleni v kulturi so morali doslej za ohranitev statusa dostavljati vedno nove »reference«, ki so imele tolikšno težo, da so morali v boju zanje marsikdaj privoliti tudi v premalo plačano ali celo neplačano delo. Pa vendar so predpisi pod številnimi ministri ostajali tako rekoč nespremenjeni. In tudi, ko je sedanja ministrica Asta Vrečko napovedala odločne sistemske spremembe, marsikdo ni verjel, da se bodo zares zgodile. A obljubo je držala. Malo po malo smo že vseskozi priča na prvi pogled drobnim, vendar ključnim reformam. Zdaj pa je tu še najobsežnejša – temeljita prenova krovnega zakona za področje kulture. Novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi je vlada prejšnji teden sprejela in jo poslala v državni zbor.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Družba
V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih javnih vrtcev, ki so po dolgoletnem delovanju v pretesnih in dotrajanih objektih dobili nove ali prenovljene, vsekakor pa večje, sodobnejše prostore, pritegnilo pozornost arhitekturne stroke, pa tudi širše javnosti. Pred dobrim desetletjem je precej zanimanja, na primer, požela nova enota ljubljanskega vrtca Pedenjped v Kašlju, na obrobju prestolnice, ki je – predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira – zasnovana krožno, v svojem jedru pa ima tudi krožni atrij za druženje in igro. Druga enota istega vrtca v Dobrunjah je očarala s temeljito prenovo, sploh z novim prizidkom, ki je premišljeno nadgradil prvotno arhitekturo Jožeta Dobrina, enega od pionirjev povojne gradnje vrtcev. »Projekt je umirjen, razumen in lep. To je dobra arhitektura,« so leta 2022 zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ter projektu namenili priznanje zlati svinčnik. Obilo zanimanja je požela tudi novogradnja vrtca Kočevje oziroma njegove enote Čebelica, ki je oživila nekoč degradirano zemljišče sredi mesta na jugu države. Prejela je več nagrad, leta 2023 celo Plečnikovo medaljo, najvišje nacionalno priznanje v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila. Povsem enako nagrado, Plečnikovo medaljo, pa je maja letos prejel še en vrtec. To je vrtec Bohinj, prav tako močno izstopajoča vrtčevska novogradnja – hkrati pa v okolju, v katerega je umeščena, namerno neizstopajoča, saj je njen čar prav v tem, da so snovalci navdih zanjo črpali v bohinjskem prostoru in njegovi arhitekturi.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Ljubljanski študentje in dijaki že leta občutijo neznosno pomanjkanje prostorov za učenje. Za približno 40 tisoč študentov naj bi bilo po oceni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani po vsem mestu na voljo le okoli 4000 čitalniških mest. Še zlasti huda težava so nedelje – spomnimo se samo, kako nezamisljivo dolga vrsta študentov se je med letošnjim zimskim izpitnim obdobjem ob nedeljah vila pred edino na tisti dan odprto knjižnico, Centralno tehniško knjižnico. A gneča je pravzaprav vedno, tudi pred tokratnim izpitnim obdobjem.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura
Zaposleni v SNG Drama Ljubljana so ravnateljici izrekli nezaupnico
Nezadovoljstvo med zaposlenimi v ljubljanski Drami, zlasti v igralskem ansamblu, je brbotalo že nekaj časa. A šele raziskava, ki jo je naročil svet zavoda, je razkrila, da se je v skoraj treh letih in pol, odkar gledališko hišo vodi Vesna Jurca Tadel, nezadovoljstvo tako poglobilo, da danes že večina zaposlenih meni, da bi ravnateljica s položaja morala oditi. Svet delavcev ji je izsledke raziskave predstavil prejšnji teden in takrat naj bi bila ustno napovedala odstop. Konec tega tedna naj bi se ta napoved tudi uresničila.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura
V bosanskem Travniku rojeni diplomirani filozof, religiolog in gledališki režiser Oliver Frljić (1976) je najprepoznavnejši gledališki ustvarjalec z območja nekdanje Jugoslavije. A že davno ni vezan le na to regijo, številne odmevne predstave je ustvaril tudi drugod po Evropi, denimo na Poljskem, zadnja leta pa večinoma v Nemčiji, kjer je med drugim zasedel enega od najvišjih položajev v znamenitem berlinskem gledališču Maxim Gorki. V predstavah praviloma opozarja na družbene probleme, ki se jih loteva tudi s precejšnjo mero provokacije. In ja, pri tem gre tudi čez rob, a le, če bo gledalec s tem dobil prostor za resen premislek, gledališče pa dokaz, da je še relevanten medij.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura
Najdimo umetnine, od leta 1945 do 1991 ustvarjene posebej za javne ustanove
Poznate umetnino, brez katere skorajda ni televizijskih poročil? Krasi preddverje velike dvorane državnega zbora in vedno, ko se kamere vključijo, da bi posnele izjave politikov, je vidna. Kamorkoli se postavijo, je tam, za njihovimi hrbti, saj je dolga kar 67,4 metra. Gre za realsocialistično fresko, na kateri je Slavko Pengov leta 1958 upodobil zgodovino Slovencev od obdobja preseljevanja ljudstev do obdobja po drugi svetovni vojni. Leto pozneje je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Fresko so slikarju naročili posebej za ta prostor, in čeprav je povojna oblast motive na njej budno nadzorovala, je poslikava nemi pričevalec tega, kako so bile v času Jugoslavije javne ustanove neločljivo povezane z umetnostjo. Ko so jih gradili, so posebej zanje naročali tudi umetniška dela.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
Na Hrvaškem je dvignila precej prahu kriminalistična preiskava, med katero je bil priprt – in medtem že izpuščen – tudi Mile (Milan) Kekin, pevec glasbene skupine Hladno pivo. Glasbeniku očitajo, da naj bi bil pri nakupu vile v Istri, ki jo je njemu in njegovi ženi Ivani Kekin, poslanki leve opozicijske stranke Možemo! (Zmoremo!), prodala ta stranka, državo oškodoval za 7000 evrov. Kekin to odločno zanika. Vztraja, da je deloval transparentno. Zato pregon vidi kot politično orkestriran obračun vladajoče HDZ s stranko Možemo!. Bližajo se namreč lokalne volitve, kjer bo skušala ta stranka v Zagrebu izboriti še en županski mandat Tomislavu Tomaševiću. Konec leta pa sledijo še predsedniške volitve, na katerih se bo v imenu stranke za položaj predsednice države potegovala Ivana Kekin, glasbenikova žena.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Kristiansand je peto največje norveško mesto, po številu prebivalcev malo večje od Maribora. Znano je po južni obmorski legi, številnih lokalih in kulturnih prireditvah, njegova največja zanimivost pa je ogromen živalski vrt z zabaviščem, ki ga na leto obišče 1,2 milijona obiskovalcev. A pred skoraj natanko letom je mesto dobilo še eno znamenitost, zaradi katere se danes vanj zgrinjajo trume obiskovalcev z vsega sveta. To je Kunstsilo. Ime v norveščini pomeni Umetniški silos in natanko to tudi je: 40 metrov visok in 90 let star silos za žito, predelan v ogromno,monumentalno galerijo moderne in sodobne umetnosti.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Kultura
Martin Kušej, takrat še Kuschej, je odraščal blizu slovenske oziroma takrat še jugoslovanske meje, toda prvič jo je prestopil šele leta 1986, pri svojih petindvajsetih. Odpravil se je v Ljubljano, kjer ga je policist na prijavnem uradu vprašal po državljanstvu in narodnosti. Povedal je, da je Avstrijec. »Ja, in katere narodnosti?« je nadaljeval policist. Vprašanje ga je zbegalo. »Avstrijske,« je odgovoril. Policist, izvoru priimkov vajen priti do dna, saj so v Jugoslaviji živeli prebivalci različnih narodnosti in o njih so se tudi nenehno izrekali, je odkimal in odvrnil: »Pa ne s tem priimkom.«
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura
»Tudi če te vse boli, smej se«
Bilo je enkrat lani, ko jo je ob Cerkniškem jezeru, v bližini katerega živi, ogovoril očka z deklico in z žarom v očeh vprašal: »Oprostite, vi ste pa iz Lahkonočnic, kajne?« Presenečena se je zazrla vanj. Neznanci jo običajno vprašajo, ali je morda s televizije. Ali iz filma. In seveda gledališča. Na vseh teh področjih je ustvarila na desetine, stotine vidnih vlog in zanje prejela tudi številne nagrade. Da pa bi jo kdo prepoznal po branju pravljic, denimo za znamenito oddajo Radia Slovenija Lahko noč, otroci ali pa za mobilno aplikacijo Lahkonočnice, v kateri sodobne slovenske pravljice interpretirajo predstavniki starejše generacije, med njimi tudi nekateri igralci? Ne, to se ji do takrat res še ni zgodilo. »Ampak kako ste me prepoznali?« jo je zanimalo. »Nisem vas jaz,« se je nasmehnil sogovornik in pokazal na hčerko. »Ona vas je prepoznala, po glasu.«
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura
Proti ukinitvi še ene glasbene oddaje TV Slovenija
Od novega leta na TV Slovenija zaman iščemo edino redno oddajo, namenjeno sodobni popularni in deloma tudi alternativni glasbi. Po le dobrem letu so jo ukinili. Razlog: premajhna gledanost.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
V času, ko so RTV Slovenija prevzeli nameščenci stranke SDS, ki so se v strukture javnega zavoda zažrli pod tretjo Janševo vlado, je bilo politično nadlegovanje zaposlenih del vsakdanjika. Tudi del vsakdanjika Zemire A. Pečovnik, tedaj urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Uroš Urbanija, takratni direktor te televizije, je od nje, denimo, večkrat zahteval seznam sodelavcev uredništva, ki so se pridružili stavki proti političnemu zavzetju RTV in izživljanju vodstva nad zaposlenimi. Sodelavcev ni nikoli izdala. Še več, pri stavki je dejavno sodelovala tudi sama.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura
Vse bolj kaže, da si bomo v kinu do nadaljnjega le stežka ogledali kak slovenski film. Dogovorjene projekcije ostajajo, novih pa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo, čeprav kinooperaterji tega doslej še niso potrdili. Že zdaj so projekcije s številnimi nagradami ovenčanega filma Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki ima potencial, da bi pritegnil množice, nenavadno redke, največji kinooperater Cineplexx ga ne predvaja.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Primer Smodej se po dolgotrajni obravnavi na tožilstvu seli na sodišče
Avgusta 2022 se je na Instagramu zvrstilo več anonimnih pričevanj, ki so Dušanu Smodeju, tedaj organizatorju kulturnih prireditev, očitala, da je mlade ženske brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub pa sodelavcem menda ni plačevalo za opravljeno delo.
-
»Kulturni delavci niso elita, kot jim očitajo«
Zdenka Badovinac je nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije in zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti, zdaj pa deluje kot neodvisna kuratorka, polno vpeta v svet sodobne vizualne umetnosti na mednarodni ravni. V zadnjem času je (so)kurirala skupinski mednarodni razstavi v Čačku in Zagrebu, najnovejša v graškem Kunsthausu vrata odpira na dan izida te številke Mladine, naslednja bo jeseni v ljubljanski Moderni galeriji. Od oktobra je tudi predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada in nedavno je na proslavi ob kulturnem prazniku prvič nagovorila najširšo javnost. Njen družbenokritični govor, ki je postregel z drzno tezo, da bi Slovenija lahko postala »avantgarda na velikem odru svetovne zgodovine«, je zbudil precej pozornosti. A še skoraj več pozornosti so zbudili objemi. Prejemnike Prešernovih nagrad je namreč objela, namesto da bi se z njimi rokovala.
-
Vodenje našega osrednjega nacionalnega glasbenega in baletnega gledališča SNG Opera in balet Ljubljana je v začetku februarja prevzel Marko Hribernik, dosedanji umetniški vodja ustanove. Zdaj je oboje, umetniški vodja in direktor, dosedanji direktor Staš Ravter, ki se je potegoval za še en petletni mandat, pa se je moral posloviti. To ni bilo presenečenje, saj z zaposlenimi skorajda ni komuniciral. A razlogov za nezaupanje vanj je bilo več in vpogled vanje je te dni ponudila tudi revizija računskega sodišča o izvajanju podpornih dejavnosti leta 2022.
-
Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za družbeni komentar, kritično misel in tudi protest. Pred leti, ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo pod drugo vlado Janeza Janše, so kulturni delavci v času proslave pred Cankarjevim domom v znak protesta množično prižigali sveče. Tiste, ki jih sicer prižigamo na pokopališču. Letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, glasbenik Tomaž Grom, je takrat v znak protesta zažgal svoj kontrabas. Brali so manifeste, takrat in tudi kasneje.
-
Prejšnji četrtek, 30. januarja, so poslanci potrdili drobne, le nekaj stavkov dolge spremembe krovnega zakona za področje kulture. A vsebinsko so bile tako izjemno pomembne, da bi jih lahko, brez pretiravanja, označili tudi za revolucionarne.
-
Ste kdaj pomislili, v kakšen kaos in vrtinec čustev bi bili potisnjeni, če bi bili primorani zaradi naravne katastrofe, ki bi bila posledica podnebnih sprememb, za vedno zapustiti svoj dom, poleg vas pa še vsi vaši sosedje, prijatelji, sodržavljani? Kako bi se počutili, če vašega mesta in države sredi Evrope nenadoma ne bi bilo več, ker bi ju, denimo, poplavilo? Ne le da bi izgubili vse, postali bi povsem odvisni od neizprosnega birokratskega kolesja, ki bi vam novi dom kje stotine kilometrov stran naklonilo ali pa tudi ne. Prav nič več ne bi bilo samoumevno, niti to ne, da morajo družine ostati skupaj – morda bi v neki državi zatočišče ponudili le otroku, nadobudnemu nogometašu, ne pa tudi njegovi mami samohranilki, v kateri ne bi videli »dodane vrednosti«. In tudi, če bi vam uspelo oditi, je vprašanje, ali bi imeli vse potrebne papirje in ali bi vam uspelo dobiti dovoljenje za delo. Nenadoma bi bili hvaležni že za delo na črno, na katero v svojem prejšnjem življenju niste niti pomislili, ker vam ni bilo treba. Ker je bilo to delo za ljudi z družbenega roba. A zdaj ste podnebni begunec in to delo je morda vaša edina možnost za preživetje.
-
Za delavce v kulturnem sektorju – ta je v primerjavi z drugimi izrazito prekaren, velika večina delavcev pa prejema podpovprečne dohodke – bi leto 2025 lahko postalo tista ključna prelomnica, ko se bo njihov ekonomski položaj vendarle začel izboljševati. Še zlasti to velja za najranljivejše in pravno najmanj zaščitene delavce, torej tiste, ki imajo status samozaposlenih v kulturi (teh je okoli 3200 ali četrtina samostojnih delavcev v kulturi) in jih je dosedanji sistem – zanj je že desetletja jasno, da je sporen – silil v delo, katerega namen je bilo predvsem izpolnjevanje neživljenjskih predpisov.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Kultura
Svetlana Makarovič / Prinašalka luči
Februar 2000, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V elegantni dolgi črni obleki s čipko na ramenih se povzpne na veliki oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma in zbranim s težkim srcem pove, da Prešernove nagrade za življenjski opus žal ne more sprejeti. Nagrado si nedvomno zasluži, je avtorica izjemnega pesniškega opusa, pisateljica, igralka, šansonjerka. Bila bi prva literatka z najvišjim priznanjem za umetniško ustvarjanje v neodvisni Sloveniji, prva na področju, ki kanonizira zgolj moške avtorje. A nagrade ne more sprejeti. Zakaj, ne izreče povsem nedvoumno, a v njej vre: drugi nagrajenec Marko Rupnik je nagrado za življenjski opus prejel mimo pravil, zgolj za eno delo, en sam mozaik, to ni opus. Ve, da bo popljuvana, poteptana, da bodo njen boj za pravičnost in poštenost, njeno etično dejanje, prikazali kot nehvaležnost, objestnost. Da jo bodo spet, morda najhuje doslej, napadli kot umetnico in kot žensko. Kljub temu v mikrofon pove, da Rupnikov opus »ni ista gora« kot njen in odide.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, rada pove, da tudi majhna skupnost prijateljev lahko premika gore. Če te besede vzamemo dobesedno, potem jim je v inštitutu uspelo premakniti Mount Everest. Samo v osmih mesecih, natančneje v 247 dneh (na voljo so imeli eno leto), jim je uspelo zbrati potrebnih milijon podpisov za evropsko kampanjo za varen in dostopen splav – My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira).
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Kultura
Ronja je desetletna deklica, ki si močno želi, da bi njena družina imela kočo v gozdu, kjer bi bilo tudi sredi zime toplo in varno. Želi si tudi polnega hladilnika pa smrečice, saj se bliža konec leta, in verjame, da bo vse to dočakala, kajti »čudeži se dogajajo«. Pa vendar nič ni samoumevno, kajti njen edini skrbnik, oče, je alkoholik, ki je že večkrat neuspešno skušal streti peklenski oklep odvisnosti. Trenutno je trezen, a brez službe, dokler Ronja ne izve, da v prodajalni božičnih drevesc iščejo dodaten par rok. Čeprav oče v tem vidi »delo za rovtarje«, se navdušenju mlajše hčerke ne zmore upreti, tako se loti dela in hladilnik se napolni. Vendar se oče ob polni denarnici kmalu spet vda svojim demonom. Ronjina najstniška sestra pa v strahu, da bi zaradi neplačanih računov izgubili dom, stvari nato vzame v svoje roke. Tudi Ronja hoče pomagati.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Svet
Na osrednjem vatikanskem trgu, Trgu svetega Petra, so prejšnjo soboto prižgali luči na 29-metrskem božičnem drevesu. Nedaleč stran so zbranim predstavili jaslice iz od Slovenije le streljaj oddaljenega obmorskega Gradeža, s katerimi se ustvarjalci poklanjajo tamkajšnji laguni z otoki in prebivalcem, ki so se preživljali z ribolovom. Nato so postavili še ene jaslice. Te so ustvarili palestinski ustvarjalci in za postavitev v veliki dvorani Pavla VI. so jih oblikovali iz oljkovega lesa. Dodali so še črno-belo kefijo, značilno palestinsko ruto, za Palestince simbol upora proti vsem okupatorjem, in nanjo položili lesenega Jezuščka. Prav podoba teh jaslic, v katere, sede na invalidskem vozičku, zre papež Frančišek, je nato kot božična razglednica obkrožila svet.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji petek bi moral državni zbor obravnavati novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedanji, okroglih pet desetletij star sistem podeljevanja izjemnih pokojnin je zaradi nejasnih meril neustrezen in netransparenten. Spremeniti bi ga morali davno, saj mineva že 15 let, odkar je na njegovo spornost opozorilo računsko sodišče, pa vendar so natančnejša merila za podeljevanje izjemnih pokojnin v tem času uvedli le v športu (2017), v kulturi in znanosti so ostala enaka. Vse do zdaj, ko je ministrstvo za kulturo pripravilo nov zakon, potrdila ga je vlada in prejšnji petek bi ga morali tudi poslanci. Vendar so jih tik pred tem presenetili poslanci SDS in vložili predlog za posvetovalni referendum o tem zakonskem osnutku, češ da je napisan »za peščico privilegiranih državljank in državljanov«.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Svet
Ameriški satirični medij The Onion, ki izhaja kot spletna stran in tiskani medij, se šibi pod težo parodij na aktualno dogajanje, trenutno zlasti v povezavi z nedavnimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Gre za očitno pretiravanje, za šale, ki zbodejo, a niso škodljive, in tako je marsikdo tudi novico, da se je The Onion te dni polastil najbolj lažnivega ameriškega spletnega medija InfoWars, sprva brali zgolj kot šalo. Toda izkazalo se je, da novica drži: satirični medij je na dražbi res kupil enega največjih ameriških razširjevalcev lažnih novic.
