Zastava OF prepovedana

Rdeča zvezda kot prekršek

Lani jeseni se je v Grahovem zgodil incident. Ob tamkajšnjem spomeniku borcem, padlim med drugo svetovno vojno, že vsaj tri leta visi zastava OF, trobojnica s Triglavom in rdečo zvezdo. Oktobra lani, razlaga Ivan Plos, podpredsednik borčevskega združenja iz Cerknice, pa je prišel poziv s policije, naj se zglasi na postaji zaradi motenja javnega reda in miru. Neki lokalni svetnik iz stranke NSi naj bi bil proti združenju borcev vložil ovadbo zaradi rdeče zvezde, češ da je vznemirjala ljudi. Čeprav rdeča zvezda ni prepovedana, so morali borci zastavo sneti, za povrhu pa je tožilstvo proti Plosu začelo uradni postopek. Sledila je obravnava pri sodniku za prekrške, kjer so ga obravnavali kot »obdolženca«, razlaga. Ves ta čas, približno tri mesece, borci zastave nismo smeli izobesiti. Ponovno so jo namestili k spomeniku šele, ko sodišče »storilca«, ki je zastavo izobesil, ni našlo in je ovadbo zavrglo.

V Zvezi združenj borcev (ZZB NOB) menijo, da so v Sloveniji poskusi revizije zgodovine prestopili vse meje. Lani smo v Mladini poročali o incidentu sredi Ljubljane, kjer so trije mladi na Poljanski cesti izobesili nacistično zastavo. Odstranili so jo šele po posredovanju ogorčenih sosedov, s policije pa so sporočili, da v Sloveniji izobešanje nacistične zastave samo po sebi ni kaznivo dejanje, ampak ga policija – podobno kot izobešanje zastave z rdečo zvezdo – obravnava kakor kaznivo dejanje »javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti« ali kot prekršek zaradi nedostojnega vedenja, a le, če je bilo dejanje storjeno z namenom zbujanja nestrpnosti.

Ker se nacistični incidenti v Sloveniji množijo, v združenju borcev ta mesec po državi predstavljajo zakonsko pobudo za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov in pobudo za prepoved delovanja skrajnih skupin, katerih privrženci danes nosijo uniforme nekdanjih pomagačev nacistične Nemčije.

Pobudo, ki jo je nedavno sprejelo predsedstvo združenja, dal pa jo je član predsedstva, podpredsednik Marjan Križman, so borci predstavili na Primorskem, v Ljubljani, Celju in Mariboru. Prejšnji teden jo je podprlo vseh devet domoljubnih in veteranskih organizacij, od društva TIGR Primorske, Zveze društev in klubov MORiS, Zveze slovenskih častnikov do Zveze veteranov vojne za Slovenijo. »Moderne oblike fašizma in nacizma se spretno vračajo v naš vsakdanjik,« so zapisali v skupni izjavi. »Priča smo skrunitvam spomenikov žrtvam in obeležij boja proti naci-fašizmu med narodnoosvobodilno vojno. Takšni primeri so bili uničevanje spomenika v Jelenovem žlebu, pa v Bazi 20 in mnogih drugih krajih. Številne spominske plošče NOB izginjajo. Pri tem pa ne reagirajo niti najvišje politične avtoritete države Slovenije, kot da bi bila svobodna domovina povsem samoumevno dejstvo.« Ali bodo pobudo podprle tudi politične stranke, še ni znano, pravi Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB. V združenju bodo konkreten zakonski predlog, podoben, kot ga ima v zakonodaji več evropskih držav, strankam uradno poslali po volitvah.