Neutemeljeni strah

SDS je neuradno predvolilno kampanjo med drugim začela z geslom »Zavarovali bomo Slovenijo«. Seveda, zavarovali pred begunci, ilegalnimi migranti, kot jih imenujejo. Gre za širjenje strahu pred tujci, ki ga skrajna desnica v Evropi iz leta v leto uspešneje izvaja in tako pridobiva podporo vedno večjega dela volilnega telesa.

Center za javnomnenjske raziskave EU – Eurobarometer je te dni objavil poročilo o javnem mnenju o beguncih oziroma nasploh o priseljencih, ki v državah članicah bivajo zakonito.

Kaj so raziskovalci ugotovili za Slovenijo? Precej več Slovencev od povprečja v EU meni, da jih mediji objektivno obveščajo o priseljencih, precej manj od povprečja EU pa, da mediji to tematiko predstavljajo preveč negativno. A predstava, ki jo imamo v Sloveniji o priseljencih, kljub temu ni dobra. Je slabša od povprečja na ravni EU. Strašenje pred tujci in odsotnost objektivne obveščenosti imata oprijemljive učinke.

Slovenci v povprečju ocenjujejo, da delež priseljevanja, torej prihoda nedržavljanov EU v Slovenijo, znaša 20 odstotkov, dejanski podatek za leto 2017 pa je 8,7 odstotka.

Na vprašanje, ali je priseljevanje za državo priložnost ali težava, so v Sloveniji anketiranci odgovarjali zelo podobno povprečju v EU. Menijo, da je bolj težava kot priložnost. Glede bistvenih vprašanj o vplivu priseljevanja na družbo, gospodarstvo, kulturo Slovenci izkazujejo očitno negativnejši odnos kot v povprečju Evropejci, in to čeprav imajo s priseljenci manj stika od povprečnega državljana EU. Kar 49 odstotkov Slovencev recimo meni, da jim (zakoniti) priseljenci jemljejo službe. V povprečju to meni manj Evropejcev, 39 odstotkov.

Precej se od povprečja EU razlikujejo tudi slovenski odgovori na vprašanje, ali je spodbujanje integracije priseljencev v družbo nujna naložba za državo. Temu v povprečju pritrjuje kar 70 odstotkov državljanov EU, v Sloveniji le 55 odstotkov, kar 40 odstotkov Slovencev pa meni nasprotno. Pri vsem tem je treba povedati, da so bili priseljenci v tej raziskavi opredeljeni kot državljani tretjih držav, ki v EU bivajo zakonito, torej begunci, prosilci za azil in tujci na delu. Če bi spraševali po t. i. nezakonitih migrantih (predvsem gre za delavce, ki v državi delajo na črno), bi odgovori verjetno izkazovali še precej negativnejši odnos do tujcev.

V prihodnjih mesecih intenzivne predvolilne kampanje za državnozborske volitve bo odnos do priseljencev gotovo pomembna tema. SDS še zdaleč ni edina stranka, ki bo predvolilno kampanjo utemeljila tudi na odnosu do tujcev. Ko vas bodo prepričevali, da vas bodo zavarovali pred priseljenci, pomislite, kakšne negativne izkušnje ste doslej imeli z njimi, če sploh. In ali torej res potrebujete varovanje?

V Sloveniji so anketo o odnosu do beguncev opravili oktobra 2017, pri nas je bilo opravljenih 1014 anket, na ravni celotne EU pa 28.080.