Urša Marn

26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Družba

V Ljubljano se vračajo jambori z rdečimi zvezdami

Vrnitev odpisanih

Ostanki zvezd

Ostanki zvezd
© Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Ljubljanski župan Zoran Janković namerava še letos postaviti jeklene jambore z rdečimi zvezdami, kakršni so nekoč stali na križiščih Poti spominov in tovarištva z mestnimi vpadnicami.

Jambori so simbolizirali mejo, po kateri je med drugo svetovno vojno potekala žica okoli okupirane Ljubljane. Simbolizirali so mejo med svobodo in nesvobodo. Po osamosvojitvi Slovenije je to mejo zabrisala tedanja desno usmerjena mestna oblast pod vodstvom župana Jožeta Strgarja, ki je v Poti, predvsem pa v jamborih z rdečo zvezdo videla ideološko konotacijo oziroma neke vrste spomenik komunizmu. Takratni mestni sekretar za komunalno dejavnost Janez Lesar je dal vseh sedem jamborov odstraniti pod pretvezo, da jih bodo očistili rje, prebarvali in ponovno postavili. Toda požaganih jamborov ni bilo več mogoče obnoviti, poškodovane so našli na odlagališču ob Zaloški cesti in jih nekaj let hranili v Muzeju novejše zgodovine. Pozneje so ob Dunajski cesti postavili »ideološko nevtralen« jambor, ki združuje motiv mlaja in tri barve slovenske zastave.

Ker so bili jambori del z odlokom zavarovanega kulturnega spomenika, je ljubljanski regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine na ljubljansko tožilstvo podal ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja spomenika, vendar ni doživela epiloga. Je pa tožilstvo ovadilo revijo Mladina, ker je ta Lesarjev nezakoniti poseg razkrila. A jambori niso bili edina žrtev poosamosvojitvene lustracijske ihte. Odstranjeni so bili tudi spominski kamni, ki so stali na 102 mestih ob Poti, kjer so med drugo vojno stali bunkerji, poleg tega so bili že pripravljeni stroji, ki naj bi Pot v celoti izbrisali. Popolno uničenje ni sledilo, saj se je temu odločno uprl civilni odbor za ohranitev Poti, ki se je pozneje preimenoval v društvo Zeleni prstan, vodi pa ga nekdanja ljubljanska županja Nuša Kerševan.

PST ali Pot, kot se imenuje danes, je »zgodovinsko znamenje, ki spominja na pogumne prebivalce Ljubljane, ki so jih okupatorji skušali onemogočiti s tem, da so mesto obdali s 34 kilometrov dolgim žičnim obročem in ga tako po svoje spremenili v koncentracijsko taborišče. Kljub zapori z bodečo žico italijanski in pozneje nemški okupatorji niso mogli zatreti revolucionarnega gibanja,« pravi Kerševanova.

Mestna uprava bo prvi jambor postavila oziroma vrnila že do prvomajskih praznikov, nato pa namerava postaviti še vsaj dva. »Vrednost posameznega jambora znaša 15 tisoč evrov skupaj z DDV, kar vključuje dobavo materiala, izdelavo jambora in montažo na lokacijah,« pojasnujejo.

Jambori, preden so bili nezakonito in s prevaro požagani

Jambori, preden so bili nezakonito in s prevaro požagani
© Arhiv Janeza Koželja

Preden se desno usmerjeni politiki začnejo zgražati nad Jankovićevo odločitvijo o vrnitvi jamborov z rdečimi zvezdami, naj pojasnimo, da jambori ob Poti nikoli niso simbolizirali komunističnega režima. Zvezde na njih so bile resda rdeče, toda niso bile peterokrake, temveč šesterokrake. Jambore so postavili leta 1985 kot del celostne ureditve Poti. Po mnenju ljubljanskega podžupana, arhitekta Janeza Koželja, ki je bil skupaj s sodelavci avtor celostne ureditve in označitve Poti, so bili prav visoki jekleni jambori, ki so rabili za smerokaz, ena od najprepoznavnejših prvin Poti. »Oblikovani so bili v jeziku ruskega konstruktivizma in so v strokovnih krogih znani kot instalacija neokonstruktivizma. To ni bil propagandni element, prav nasprotno, prikazovali so razpadanje komunističnega sistema. Nobenega razloga torej ni, da bi se jih sramovali. Na šoli za oblikovanje, ki deluje v okviru ugledne Harvardove univerze, prav te jambore omenjajo kot primer kakovostnega dekonstruktivizma,« pravi Koželj.

Temeljno sporočilo Poti je še danes enako kot na začetku gradnje pred več kot 40 leti, to pa je svoboda posameznika, mesta in naroda. Vrnitev jamborov bo zadnje veliko dejanje Janeza Koželja na položaju podžupana in prvega mestnega urbanista, saj je že napovedal, da se namerava po novembrskih lokalnih volitvah umakniti iz politike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.