Lejko cepljenje

Pomurje kot zgled Ljubljani

Na skrajnem vzhodu države je pokrajina, kjer se lahko pogovorom o zmanjševanju precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim samo nasmehnejo. V Ljubljani se komaj oklepamo 90-odstotne precepljenosti, v Pomurju pa se redno pohvalijo z idealno precepljenostjo več kot 95 odstotkov, ki zagotavlja najvišjo raven kolektivne odpornosti.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani v Pomurju s cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbi z bakterijo haemophilus influenzae tipa B cepljenih 98,4 odstotka otrok, s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pa 96,7 odstotka otrok.

Obe številki kažeta, da gre za pokrajino z največjim deležem cepljenih otrok med vsemi slovenskimi pokrajinami. V Ljubljani sta stopnji precepljenosti z omenjenima cepivoma lani znašali 91 in 90,4 odstotka.

»Starši nas ubogajo,« se na vprašanje, kako jim to uspeva, nasmehne Vesna Turčanova, pediatrinja v zdravstvenem domu v Murski Soboti. »Že ko pridejo z enomesečnim otrokom v posvetovalnico, se o vsem pogovorimo. Predstavimo jim, kaj jih čaka, kakšna cepljenja so predvidena, svetujemo tudi dodatna neobvezna cepljenja.«

Podobno odgovori Marjeta Maroša Meolic, ki ima v Murski Soboti zasebno pediatrično ambulanto s koncesijo. »Najpomembneje se mi zdi, da prekmurski ljudje še vedno zaupajo svojim zdravnikom.

Dostikrat me vprašajo, kaj bi naredila sama. Ko jim povem, da absolutno priporočam cepljenje, upoštevajo moj nasvet.«

Pomurski pediatri so pri zagovarjanju koristnosti in potrebnosti cepljenja zelo odločni. »Po navadi jim takoj povemo, naj si, če imajo o cepljenju pomisleke, poiščejo drugega pediatra, saj želimo vzpostaviti odnos, ki temelji na zaupanju,« pravi dr. Turčanova.

Ker je v tistem delu države pediatrov malo, imajo večjo »pogajalsko« moč. »Tako rekoč vsi pediatri imamo več kot stoodstotno glavarino, zato imamo pravico odkloniti pacienta,« razlaga dr. Marjeta Maroša Meolic. »Starše, ki prvič pridejo k nam v ambulanto, vprašamo, ali nameravajo otroka cepiti. Če to možnost zavrnejo, sama ne privolim, da bi bila otrokov izbrani zdravnik. Pojasnim jim, da v naši ambulanti skrbimo za zdravje naših otrok in da je cepljenje sestavni del dobre zdravstvene oskrbe. Če ne morem zagotoviti najboljšega varstva za otroka, potem te odgovornosti raje ne prevzamem.«

Ne gre za to, da proticepilski glas Pomurja ne bi dosegel. »Tudi k nam v ambulanto prihajajo mladi starši, ki so se o cepljenju poučili na spletu,« pove dr. Turčanova. Najbolj zakoreninjena prepričanja o škodljivosti cepljenja jih niso obšla. »Pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je prvič na vrsti, ko je otrok star eno leto, tudi pri nas starši zaskrbljeno sprašujejo o povezavi z avtizmom, podobno kot drugod,« pravi dr. Marjeta Maroša Meolic.

»Staršem pogosto pravim: avto in hišo zavarujete, otroka pa ne bi.« Opomni jih tudi na morebitne težave, ki jih otrok utegne imeti v prihodnosti. »Kaj pa če bo šel študirat v ZDA? Za to mora imeti urejen cepilni status, tega pa naknadno ni mogoče urediti na hitro. Pri bolj izobraženih starših, ki so pogosto tudi bolj skeptični do cepljenja, ta argument večinoma pomaga.