Marjan Horvat

4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Politika

Novi slovenski »pravični med narodi«

Kdo so bili Slovenci, ki so med vojno rešili življenje Judu Mirku Hiršlu?

Mirko Hiršl z ženo Nežo (stojita 1. in 2. z leve) in »pravični med narodi«, ki so Hiršla reševali pred nacisti

Mirko Hiršl z ženo Nežo (stojita 1. in 2. z leve) in »pravični med narodi«, ki so Hiršla reševali pred nacisti
© Vera Pintarič

Deseterici slovenskih dobitnikov priznanja »pravični med narodi«, ki ga podeljuje izraelski spominski center Jad Vašem tistim, ki so med 2. svetovno vojno tvegali življenje, da bi Jude rešili pred holokavstom, se je pridružila še peterica posameznikov iz naše države. »Pravični med narodi« so postali Aleksander in Agnes Žilavec iz Andrejcev ter Jožef, Franc in Marija Fartelj iz Tešanovcev, ker so med vojno skrivali prekmurskega Juda Mirka Hiršla. Priznanja je prejšnji petek, 27. aprila, njihovim potomcem na murskosoboškem gradu izročil izraelski veleposlanik v Sloveniji Ejal Sela.

O usodi Emerika Hirschla, po vojni se je odločil za poslovenjeno ime Mirko Hiršl, je v knjigi Slovenski pravični med narodi pisal Boris Hajdinjak, direktor centra Sinagoga Maribor. Zanimivo je, da med ljudmi, ki jih kot Hiršlove rešitelje navaja Hajdinjak, komisija centra Jad Vašem priznanja ni podelila Ludviku Cigütu, krojaču iz Martjancev, ki je tistega črnega 26. aprila 1944 – tega dne so nacisti v murskosoboški in lendavski sinagogi zbrali skoraj ves judovski živelj v Prekmurju, da bi ga prek Čakovca in nato madžarskega zbirnega taborišča Nagykanizse odpeljali v Auschwitz – posvaril sovaščana in prijatelja Hiršla pred aretacijo. Cigüt je bil eden izmed redkih Prekmurcev, ki so ravnali tako. Večina drugih, ki so vedeli, kaj nacisti in madžarski antisemitski njilaši pripravljajo Judom, je molčala.

Hiršl se je še istega dne, ko se je za las izognil aretaciji, zatekel k znancu, trgovcu Aleksandru Žilavcu iz Andrejcev. Ta ga je skril v gospodarskem poslopju. Pri skrivanju sta pomagala žena Agnes in sin Koloman. Z beguncem so se sporazumevali tako, da so mu z dogovorjenimi klici, domnevno namenjenimi domačemu psu, sporočali, kdaj mu prinašajo hrano oziroma kdaj mu grozi nevarnost. Hiršl se je pri Žilavčevih skrival, dokler ga ni izdal eden izmed vaščanov. Uspelo mu je pobegniti, vendar so ga že naslednjega dne prijeli žandarji. Na zaslišanju ni priznal, da se je skrival pri Žilavčevih. Toda žandarji so dva dni kasneje, ko so ga, okrvavljenega in slabotnega, prepeljali iz Murske Sobote v Andrejce, našli sledove njegovega bivanja pri Žilavčevih.

Oba, Hiršla in Žilavca, so odpeljali iz Murske Sobote v Sombotel in nato v Budimpešto, tam pa sta se njuni poti ločili. Žilavca so zaprli v Sombotelu in je tam dočakal osvoboditev, Hiršla pa so na enem izmed t. i. maršev smrti iz madžarskih taborišč poslali v Avstrijo, vendar je na poti pobegnil in se na začetku novembra 1944 vrnil v Prekmurje. Spet je imel neznansko srečo, kajti našel je ljudi, ki so mu ponudili skrivališče. Tokrat so bili to člani družine Fartelj iz Tešanovcev, ki jih je Hiršl poznal še iz predvojnih časov. Pri njih je ostal do aprila 1945 in varno dočakal prihod Rdeče armade v Prekmurje.

Mirko Hiršl je bil eden izmed redkih preživelih prekmurskih Judov. Kar 85 odstotkov Judov, ki so pred vojno živeli v tej pokrajini med Muro in Rabo, je končalo v plinskih celicah Auschwitza. Od 390 prekmurskih Judov jih je holokavst preživelo le 63. Prekmurje je ena izmed tistih pokrajin v Evropi, kjer je bila pošastna nacistična ideja »končne rešitve judovskega vprašanja« skoraj v celoti udejanjena.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.