Staš Zgonik

11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

Kdo dela za ljudi?

Ena prvih preizkušenj za novo vlado bo odločanje o popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov

Kljub temu da si je minister Zdravko Počivalšek od začetka mandata prizadeval za odpravo državne regulacije cen bencina, mu je za zadnji korak zmanjkalo časa in/ali poguma.

Kljub temu da si je minister Zdravko Počivalšek od začetka mandata prizadeval za odpravo državne regulacije cen bencina, mu je za zadnji korak zmanjkalo časa in/ali poguma.
© Uroš Abram

Pet dni po tem, ko je premier Miro Cerar na izredni novinarski konferenci nepreklicno odstopil s položaja, je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vladi poslalo predlog nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. In vlada jo je nekaj dni zatem tudi potrdila. Cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih, razen na tistih ob avtocestah in hitrih cestah, bodo tako vsaj še do konca septembra pod državnim nadzorom.

Kljub temu da si je minister Zdravko Počivalšek praktično od začetka mandata prizadeval za odpravo državne regulacije cen bencina in da mu je uspelo določanje cen kurilnega olja, 100-oktanskega bencina in vseh goriv na bencinskih servisih ob avtocestah prepustiti trgovcem, mu je za zadnji korak zmanjkalo časa in/ali poguma.

Sklepamo lahko, da si v predvolilnem obdobju v Počivalškovi stranki SMC niso želeli nakopati dodatnega gneva volivcev. Dejstvo namreč ostaja, da bi ob razmerah na slovenskem trgu z naftnimi derivati popolna liberalizacija pomenila zgolj višje cene za potrošnike in višje dobičke za trgovce. Slovenskemu trgu vladata dva velika ponudnika, Petrol in OMV, ki skupaj obvladujeta približno 80 odstotkov trga in zasedata tudi vse najboljše, strateške lokacije. Imamo vladavino oligopola.

In trenutna državna regulacija cen, ko država določa najvišjo dovoljeno maržo, ga uspešno brzda. »Regulacija trga je tista, ki ščiti koristi potrošnikov, liberalizacija in deregulacija pa ob dani tržni strukturi ščitita dobičke mono- oziroma oligopolistov,« je na svojem blogu nedavno zapisal ekonomist dr. Jože P. Damijan.

Najbolj izrazit duopol imata Petrol in OMV na bencinskih servisih ob avtocestah, saj skupaj obvladujeta kar 58 od 60 črpalk. Na njih si lahko trgovci že od konca leta 2016 sami določajo višino marže. Posledično so naftni derivati na teh lokacijah v povprečju za približno en cent na liter višji od državno regulirane najvišje dovoljene cene, ki velja na vseh drugih bencinskih servisih po državi.

Razlike res niso velike. Lahko bi rekli, da so skoraj zanemarljive. A za tem se skriva taktično obnašanje trgovcev. Ko je vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj lani poleti izdelal analizo gibanja liberaliziranih cen ob avtocestah, je opozoril, da podatki verjetno ne odražajo dejanskih posledic liberalizacije. »Zaradi možnosti pridobitve znatno večjih dodatnih prihodkov po morebitni popolni sprostitvi cen imajo trgovci interes, da se začasno odpovedo manjšemu takojšnjemu povečanju prihodkov, kar bi se lahko kazalo pri oblikovanju že liberaliziranih cen naftnih derivatov. Trgovci bi torej lahko imeli interes, da v teh razmerah cen ne dvigujejo prekomerno, in tako pokažejo na ’neškodljivost’ sprostitve cen in s tem dosežejo deregulacijo cen na trgu vseh naftnih derivatov, na katerem bi srednjeročno lahko izkoriščali oligopolni položaj.«

Ob razmerah na slovenskem trgu z naftnimi derivati bi popolna liberalizacija pomenila zgolj višje cene za potrošnike in višje dobičke za trgovce.

Trditve gospodarskega ministrstva, češ da bi sprostitev trga spodbudila prihod novih ponudnikov in na daljši rok morda celo vodila v znižanje cen, izhajajo iz raziskave, ki jo je naročila Trgovinska zbornica, zastopnica interesov naftnih trgovcev. Da tega na slovenskem trgu, kjer sta največja ponudnika že zdavnaj zavzela vse najpomembnejše lokacije, ne gre pričakovati, je dalj časa opozarjalo finančno ministrstvo, lani pa v posebnem poročilu tudi Agencija za varstvo konkurence. »Vstopa novih ponudnikov v kratkem času ni mogoče pričakovati.«

»V čem je torej smisel liberalizacije cen goriv v maloprodaji?« se sprašuje Jože P. Damijan. »Ni je. Razen v tem, da je tokrat naftni lobi očitno naletel na gospodarskega ministra, ki mu je znal prisluhniti.«

Za Petrolom, ki sam obvladuje več kot polovico slovenskega trga z naftnimi derivati, je zelo uspešno leto. V letu 2017 je imel 81 milijonov evrov čistega dobička, za 12 odstotkov več kot leta 2016. Dodatne državne pomoči, še posebej v obliki, ki bi v obliki višjih cen neposredno prizadela potrošnike, res ne potrebuje.

Cerarjeva vlada je odločanje o nadaljnjih korakih na področju (de)regulacije trga naftnih derivatov prepustila naslednikom. In ti bodo imeli zelo hitro po prevzemu oblasti priložnost pokazati, komu nameravajo služiti – ljudem ali kapitalu. »Na predvolilnih srečanjih bodo seveda vse stranke zagovarjale predvsem interese malega človeka, potrošnika in davkoplačevalca ter jih postavljale pred interese kapitala,« je na Damijanovem blogu zapisal Bine Kordež. »Čeprav zagovorniki popolne sprostitve cen naftnih derivatov izpostavljajo primerljivost z razmerami v Evropi, govorijo o večji konkurenci in svobodni izbiri za potrošnika, bo sprostitev prinesla samo nekaj deset milijonov več dobička naftnim trgovcem.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.