Peter Petrovčič

25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Politika

Slovenija ni samo Jože

SLS stopnjuje protibegunsko retoriko

Plakat SLS z manipulacijo o ubogih Slovencih in privilegiranih migrantih

Plakat SLS z manipulacijo o ubogih Slovencih in privilegiranih migrantih
© Borut Krajnc

SDS je predvolilno strašenje volivcev pred begunci začela prva, ker je pač (oglaševalsko) kampanjo začela precej pred drugimi strankami. »Zavarovali bomo Slovenijo,« je sporočila volivcem. Zunajparlamentarna SLS pa je šla še korak dlje in pripravila jumbo plakate, ki primerjajo bedo ubogega Slovenca Jožeta z razkošjem, ki ga v Sloveniji uživa sirski prosilec za azil Ahmad Šami.

Primerjava je zelo podobna tisti, ki jo nekateri desni mediji, predvsem tednik Demokracija, ki je v lasti SDS, zadnja leta redno podajajo, čeprav gre za čisto manipulacijo oziroma laž. Plakat SLS je naslovljen »Slovenija ni samo Ahmad« in na njem sta dve imeni – Jože, ob katerem piše 500 evrov, in Ahmad, ob katerem piše 1930 evrov. Za ta znesek je jasno, kaj naj bi pomenil. Namiguje, da Šami oziroma posamezni prosilec za azil vsak mesec dobi skoraj 2000 evrov. To sicer ne drži. Gre za znesek, ki izvira iz nekaj let starega poročila računskega sodišča o ekonomski bilanci slovenske azilne politike in je včasih v medijih, sovražnih do beguncev, predstavljen bolj, drugič pa manj korektno. Bolj korektno pri zatrjevanju, da država na mesec nameni skoraj 2000 evrov sredstev za posameznega prosilca za azil. A tudi v tem primeru gre še vedno za nekorektno manipulacijo.

Iz analize računskega sodišča jasno izhaja, da se 57,9 odstotka celotnega zneska porabi za plače zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, dodatnih 18,6 odstotka so obratovalni stroški in stroški vzdrževanja azilnega doma. Po ugotovitvah računskega sodišča je kar 64 odstotkov stroškov fiksnih in neodvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito. Osnovna oskrba in nastanitev prosilcev za azil pa pomenita le 15,3 odstotka omenjenega zneska, pa še to ni nekaj, kar bi prosilci dobili v evrih, pač pa v obliki postelje in treh obrokov na dan v ljubljanskem azilnem domu ali kaki njegovi izpostavi. Prosilci za azil vsak mesec od države vendarle dobijo nekaj neposredno v žep – 18 evrov žepnine na mesec.

Veliko skrivnostnejši je podatek, da Slovenec Jože dobi 500 evrov. Pri SLS so pojasnili, da gre za minimalno pokojnino. Prav. A če bi hoteli biti iskreni, bi lahko uporabili vsaj podatek o povprečni pokojnini, če že. In če so pri Ahmadu uporabili številko 1930 evrov, potem bi tudi pri Jožetu morali uporabiti številko, ki poleg pokojnine vključuje še stroške delovanja celotnega pokojninskega sistema na glavo upokojenca, o višini katerih nima smisla niti ugibati. Če bi bila skratka primerjava korektna, bi bila zneska na plakatu diametralno nasprotna, razlika (v Jožetovo korist) pa še precej večja od te na plakatu ljudske stranke.

V SLS so sicer pojasnili, da so želeli le opozoriti, da Slovenija ni zgolj Ahmad Šami, pač pa več sto tisoč Slovencev, ki živijo v revščini. Tudi to je res, a glede na dejanske zneske, ki jih Slovenija namenja za begunce in njihovo integracijo, ter glede na to, da sprejme res zelo omejeno število beguncev, bi bilo točneje, če bi zapisali »Slovenija ni samo Jože«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.