Urša Marn

25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Politika

Okolje proti državi

Deset družin toži EU zaradi premalo velikopoteznega boja proti podnebnim spremembam

Podnebne spremembe niso izmišljotina paranoičnih znanstvenikov, ampak še kako resnično dejstvo. Temperatura narašča, padavinski vzorci se spreminjajo, ledeniki se krčijo, snežna odeja se tanjša, gladina morja se zvišuje. V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 0,6 stopinje Celzija, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj stopinjo.

V Sloveniji se temperatura zvišuje celo hitreje od svetovnega povprečja, v zadnjih 50 letih se je prizemna plast ozračja segrela za približno dve stopinji Celzija. Takšno zvišanje temperature se morda ne zdi veliko, a treba je vedeti, da je bila povprečna svetovna temperatura med zadnjo ledeno dobo, ki se je končala pred 11.500 leti, samo pet stopinj Celzija nižja, kot je danes, večji del Evrope pa je bil takrat pokrit s polarnim ledom. Podnebne spremembe niso več le projekcija, ampak stvarnost: podaljšuje se rastna sezona, več je vročinskih valov, suš in poplav. Ekstremni vremenski pojavi so pogostejši, njihove posledice pa bolj uničujoče.

Spomnimo se samo gozdnih požarov na Portugalskem in v Španiji oktobra lani, v katerih je umrlo 49 ljudi, še vsaj toliko pa je bilo ranjenih. Vse to so razlogi, zaradi katerih se je deset družin (osem iz EU in dve iz držav zunaj EU) ter švedska mladinska organizacija Sáminuorra odločilo za vložitev tožbe pred sodiščem EU. Evropski parlament in Svet EU tožijo zaradi premalo vnetega boja proti podnebnim spremembam. Ključni argument tožnikov je, da gre pri podnebnih spremembah za vprašanje kršitve človekovih pravic, tudi kršitve pravice otrok in prihodnjih generacij do življenja v zdravem okolju.

»Ne gre za odškodninsko tožbo, tožniki ne zahtevajo denarja, temveč večjo varnost,« pojasnjujejo pri Focusu, društvu za sonaravni razvoj, ki v tej tožbi sodeluje kot moralni in komunikacijski partner. Namen tožbe je politike spodbuditi k razširitvi evropskih okoljskih ciljev. Tožniki želijo, da EU svoje cilje zviša na raven, ki so jo svetovne vlade sprejele leta 2015 v Parizu. Po pariškem sporazumu naj bi zviševanje temperature zadržali pri največ 1,5 stopinje Celzija, zdaj veljavni evropski okoljski cilji pa predvidevajo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 40 odstotkov – težava je, da takšno zmanjšanje izpustov ne bo zadoščalo za izpolnitev zavez iz pariškega sporazuma. Da bi zvišanje temperature lahko zadržali pod 1,5 stopinje, bi morala EU cilj zmanjšanja izpustov popraviti na vsaj 55 odstotkov.

»Evropski odločevalci morajo prevzeti odgovornost in zavarovati ljudi tudi z ustrezno zakonodajo,« o tožbi pravi Barbara Kvac, strokovna sodelavka pri Focusu. Toda čeprav se zdi, da imajo tožeče družine trdne dokaze in prepričljive argumente (nekatere so na lastni koži doživele posledice podnebnih sprememb, na primer portugalska družina Carvalho, ki je v požaru oktobra lani izgubila tri plantaže), njihova zmaga na sodišču EU še zdaleč ni zagotovljena. Doslej je bilo na sodiščih po svetu vloženih že več kot tisoč okoljskih tožb, toda med že končanimi je bilo malo takšnih, ki bi šle v prid tožnikom, saj ima nasprotna stran, tu mislimo zlasti na naftno industrijo, na razpolago bistveno več sredstev za financiranje dolgotrajnih in dragih sodnih sporov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.