Uredništvo

30. 5. 2018  |  Politika

Politične stranke in različno razumevanje enakosti spolov 

Kaj je pokazala raziskava o enakosti spolov na slovenskem političnem parketu?

Neodvisna raziskava o enakosti spolov na slovenskem političnem parketu, ki jo je izvedel Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) med 29. marcem in 5. aprilom, je pokazala različna dojemanja posameznih političnih strank do tega termina. Vsem političnim strankam so bila zastavljena enaka tri vprašanja, in sicer Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?, Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno? ter Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?

Že pri prvem vprašanju (Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?) so iz podanih odgovorov očitne precejšne razlike, je v svojem sporočilu za javnost zapisali pri Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (IPES): "Medtem, ko si SAB, SD, Solidarnost, LMŠ, Levica in LAČiZS pri opredeljevanju enakosti spolov pretežno pomagajo z besednimi zvezami 'enaka obravnava', 'dejanska enakost' in 'enake možnosti', na strani NSi, SLS in Zedinjene Slovenije v večji meri zaznamo sklicevanje na enakopravnost."

Pri IPES poudarjajo, da sta tovrstni opredelitvi sta sebinsko različni: "Termin 'enakopravnost spolov' je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk. Sodobni koncept 'enakost spolov' pa poleg pravno-formalne podlage (de jure) enakosti, vsebuje še zavzemanje za enak položaj spolov, torej za dejansko (de facto) enakost. Enakost po zakonu namreč še ne zagotavlja enakega položaja žensk in moških v družb in različnih sferah njihovega delovanja. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti; če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbi pri delitvi rezultatov družbenega razvoja, ne zanikamo enakopravnosti, saj ta v ozadju še zmeraj ostaja kot pravna podlaga (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018)."

"Termin 'enakopravnost spolov' je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk." (IPES)

Odgovore strank je mogoče razvrstiti v dve kategoriji. "Nekatere stranke so mnenja, da gre pri uporabi besedne zveze 'enakost spolov' za terminološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi ta nakazovala »politične implikacije od ukinitve bioloških razlik med moškimi in ženskami do razvrednotenja materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški« (NSi). Ali pa je ta termin označen kot napačen, ker »oba spola nikoli nista bila in ne bosta enaka. Če bi bila oba spola enaka, potem človeštva sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili zmožni razmnoževati« (Zedinjena Slovenija). Tovrstna pojmovanja enakosti spolov niso uglašena s pojmovanjem enakosti spolov kakršne zasledimo v dokumentih evropske unije ali drugih mednarodnih dokumentih, ki urejajo to področje," so še zapisali pri IPES.

Odgovore na vprašanja je poslalo 10 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS), ne pa tudi od Slovenske demokratske stranke (SDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).

Odgovore na vprašanja je poslalo 10 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS), ne pa tudi od Slovenske demokratske stranke (SDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).
© IPES

V inštitutu dodajajo, da je sicer spodbudno, da se je do premagovanja spolnih stereotipov na različne načine opredelila kar polovica političnih strank, ki so podale svoje odgovore: "To pomeni, da se zavedajo korenin problematike in so jih tudi pripravljene naslavljati, začenši z vključevanjem slednjih v izobraževalni sistem. Prav tako so bile v podanih odgovorih skorajda vseprisotne tudi opredelitve do spolnih kvot – ponovno se je polovica analiziranih političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njihovi uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsaj v politiki obstaja ustavna podlaga. Nekaj pozornosti je bilo namenjeno tudi potrebi po spodbujanju žensk za zasedanje vodilnih in odločevalskih položajev ter opozarjanje na učinke t. i. steklenega stropa, ki je po mnenju nekaterih strank v Sloveniji še zmeraj ne-prebit."

V podanih odgovorih se je polovica analiziranih političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njihovi uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsaj v politiki obstaja ustavna podlaga.

Iz prejetih odgovorov pri IPES sklepajo, da stranke prav zaradi različnega razumevanja tega, kaj pomeni enakost spolov zagovarjajo tudi različne politike na tem področju.  "Pri tem smo lahko opazili vzporedni vsaj dve doktrini – tisto, ki termin 'enakost spolov' sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov ter tisto, ki se na vse pretege trudi izpodbijati takšno razumevanje z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze 'enakost spolov' za odpravljanje 'bioloških razlik', ki pa so po njihovem mnenju pomembne, potrebne in nekaj naravnega. Takšno razumevanje pa potem pri predlaganih ukrepih vodi prav v poglabljanje družbenih razlik med spoloma in utrjevanje obstoječa spolnega reda, ki temelji na moški dominaciji," so še zapisali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.