Darja Kocbek

 |  Svet

Angela Merkel si ne želi (še enega) spora zaradi Grčije 

Ministri za finance držav z evrom bodo v četrtek odločali o pogojih, pod katerimi naj bi Grčija zaključila tretji program pomoči 

Grški premier Cipras in neška kanclerka Angela Merkel

Grški premier Cipras in neška kanclerka Angela Merkel
© YouTube

Ministri za finance iz držav z evrom bodo na zasedanju v četrtek obravnavali pogoje, pod katerimi bo grška vlada lahko zaključila tretji program mednarodne pomoči. Vlada Aleksisa Ciprasa zahteva odpis dela dolga in plačilo v višini 15 milijard evrov, da bodo finančni trgi lahko bolj zaupali, da Grčija zdaj lahko stoji na lastnih nogah. To bo glavna tema pogovorov do četrtka, saj nekateri svarijo, da Grčiji grozi četrti finančni zlom, če dogovora o odpisu dolga ne bo, poroča Guardian.

Med mednarodnimi posojilodajalci že dalj časa odpis dolga zahteva Mednarodni denarni sklad (IMF) in grozi, da pri reševanju Grčije ne bo več sodeloval, če evropski posojilodajalci ne bodo soglašali z odpisom. Če bo IMF izstopil, utegne Nemčija skupaj z državami, ki niso naklonjene reševanju južnih članic, zahtevati ostrejše pogoje v programu reform, za katere se bo Grčija morala zvezati, da jih bo izvedla v zameno za zadnji obrok plačila pomoči.

Nemški Welt poroča, da nemški vladi spor zaradi Grčije, zdaj, ko se koalicijski partnerici krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel (CDU) in bavarska krščansko-socialna unija (CSU) prepirata zaradi begunske politike, prav nič ne diši. Dodatni problem za vlado Angele Merkel je, da o odpisu grškega dolga ne more odločati le parlamentarni odbor za proračun, ampak mora za to dobiti soglasje celotnega parlamenta. To pa je nevarno, saj sta Angela Merkel in takratni finančni minister Wolfgang Scheuble že leta 2015 komajda spravila skozi parlament tretji reševalni sveženj za Grčijo. Takrat je 63 poslancev CDU/CSU glasovalo proti, nekateri so se glasovanja vzdržali. Zdaj, ko so odnosi med CDU in CSU naelektreni, se lahko konča slabše, saj v obeh strankah ne manjka skeptikov.

Dodatni problem za vlado Angele Merkel je, da o odpisu grškega dolga ne more odločati le parlamentarni odbor za proračun, ampak mora za to dobiti soglasje celotnega parlamenta.

Zaradi tega skušajo do četrtka zgladiti čim več nesoglasij. Strinjajo se, da želijo Grčiji po izstopu iz programa pomoči omogočiti dober začetek, kljub temu nasprotujejo odpisu dolga. Popustiti so pripravljeni pri sodelovanju IMF. Do zdaj so Nemci svoje sodelovanje pri reševanju Grčije pogojevali s sodelovanjem IMF, po novem naj bi se strinjali, da to ni več potrebno. Na nemškem finančnem ministrstvu v zadnjih tednih razlagajo, da se računsko ne izplača vztrajati pri sodelovanju IMF, ker bi bil odpis grškega dolga večji strošek od 1,6 milijarde evrov kredita, ki ga je IMF zagotovil Grčiji.

Olivier Bailly, glavni svetovalec evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve Pierra Moscovicija, je ob tem za Guardian povedal, da je zmanjšanje bremena za Grčijo v interesu vseh, »če ji pustimo preveč bremena, bo to upočasnilo njeno okrevanje«, je dejal. Pomembno je, da IMF pove svoje mnenje o ukrepih, trgi pričakujejo, da pove, da so dovolj kredibilni, razlaga Bailly in priznava, da bi nesodelovanje IMF pomenilo pritisk na Nemčijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.