Rome v zapor

Ker naj bi bili ukradli zemljišča, kjer stojijo njihovi domovi

Zemljišča, kjer dolga leta stojijo nelegalna romska naselja, so pogosto na degradiranih območjih, ki jih nihče ni želel, potreboval ali uporabljal. Zato so se Romi sploh lahko naselili tam. A socializem je zamenjal kapitalizem, ta pa na prvo mesto postavlja pravico do lastnine, željo in potrebo po zaslužku. Prav ekonomski interes v zvezi s pozabljenimi kosi zemlje zdaj ogroža domove romskih družin.

Razpolaganje z delom zemljišča, kjer živijo ljudje, je (vsaj v praksi) omejeno. Ker država in večinoma tudi občine za rešitev vprašanja legalizacije ali preselitve nelegalnih romskih naselij niso storile tako rekoč nič, so lastniki zemljišč stvar vzeli v svoje roke. Izpraznitve oziroma prodaje zemljišč, na katerih živijo Romi, se lotevajo na inovativne načine, ki jih ponuja pravni okvir.

Pred časom se je začela praksa prodaje zemljišč skupaj z ljudmi, ki tam živijo, pa naj se potem z njimi ukvarja novi lastnik, navadno investitor, ki želi na tistem zemljišču graditi. Zdaj so v Kmetijski zadrugi Krka iznašli nov način – zoper Rome v Dobruški vasi v občini Škocjan, ki na zadružnem zemljišču živijo že desetletja, so vložili kazensko ovadbo zaradi domnevne kraje zemljišča z namenom gradnje, za kar kazenski zakon predvideva zaporno kazen. Za vlaganje kazenskih ovadb zoper Rome so se za tem odločili tudi v Argentini živeči potomci nekdanjega novomeškega graščaka, na katerih zemljišču stoji naselje Ruperč vrh.

Kmetijska zadruga je vložila kazenske ovadbe zoper 12 Romov, ki tam živijo z družinami in so se po večini tam že rodili. Sodišče na prvi stopnji je Rome obsodilo na pogojne zaporne kazni. A eden od njih, Ljubo Novak, se je na sodbo pritožil in višje sodišče je ugotovilo, da so kazniva dejanja, ki jih Romom očita kmetijska zadruga, zastarala. Tuje zemljišče se lahko zavzame le enkrat, in odkar se je to zgodilo, je dejanje že zastaralo. Sodišče na prvi stopnji je zmotno sledilo interpretaciji pravnih zastopnikov kmetijske zadruge, da gre za dalj časa trajajoče kaznivo dejanje, ki zaradi tega ne more zastarati. Kot da tam živeči Romi vsak dan znova zavzamejo isto zemljišče, ki so ga dejansko »zavzeli« le enkrat, in še to njihovi očetje oziroma dedje.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pojasnjuje: »Če poenostavimo, sodba torej pomeni, da danes Romov ne moremo preganjati, ker so jih prav oblasti tja pred desetletji naselile in dolga leta njihovo naselitev tolerirale. Nerešeni položaj nelegalnih romskih naselij bo tako treba urejati celostno, sistemsko in odgovorno – ne pa prisilno, s kazenskimi postopki. Upamo, da bodo sporočilo sodbe nacionalne in lokalne oblasti na jugovzhodu države slišale.«

V Dobruški vasi živeči Ljubo Novak je sicer ob pomoči Amnesty International pred časom na ustavnem sodišču izboril še eno pomembno sodno zmago, saj je ustavno sodišče prepovedalo rušenje romskih objektov, ki stojijo dalj časa in so za ljudi dom. Poleg tega Novak državo Slovenijo toži zaradi kršenja pravice do pitne vode pred evropskim sodiščem za človekove pravice.