Vasja Jager

6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Politika

Solidarnost se splača

Z obrestmi od posojila, ki ga je Slovenija zagotovila Grčiji, je proračun zaslužil približno osem milijonov evrov

Grafit iz časa evropske finančne krize

Grafit iz časa evropske finančne krize
© Borut Peterlin

Konec junija je odjeknila novica, da je Nemčija s finančno pomočjo Grčiji od leta 2005 zaslužila 2,9 milijarde evrov. Dobiček naj bi bila ustvarila z obrestmi in odkupi obveznic, s katerimi je Grkom v času krize skupaj z drugimi evropskimi državami po visoki ceni zagotavljala kapital. Ker je med omenjenimi državami, pri katerih si je sposojal evropski bolnik, Slovenija, je smotrno pogledati, kakšna je trenutna bilanca naše pomoči.

Leta 2010 so države evrskega območja in Mednarodni denarni sklad z Grčijo sklenili dogovor, po katerem so ji zagotovili 53 milijard evrov; od tega je naša država prispevala 263,7 milijona. Tedanji minister za finance Franci Križanič je ob kritikah dela javnosti in opozicije opozarjal, da nimamo izbire, da gre za evropsko odločitev, ki ne pušča prostora za soliranje, in da bi bankrot Grčije verjetno sprožil verižno reakcijo bankrotov cele vrste držav, tudi Slovenije. Pri tem je poudaril, da bo Slovenija s posojilom zaslužila. Imel je prav.

Grkom denarja nismo posodili zastonj, temveč za obresti. Kot so pojasnili z ministrstva za finance, so nam jih plačali že 22 milijonov evrov. Od tega zneska je treba odšteti strošek, s katerim je v času krize naša država plačala zadolževanje, da je prišla do sredstev, ki jih je nato posodila naprej. Po analizi več virov so se na ministrstvu za finance pod Križaničem odločili, da bodo denar za Grčijo nakazali iz sredstev, ki jih je Slovenija istega leta zbrala z izdajo obveznic RS68. Tako si je naš proračun na mednarodnem finančnem trgu sposodil dobro milijardo evrov, za katero še danes plačujemo 2,75-odstotne obresti.

Od tega denarja smo Grkom posodili omenjenih 263,7 milijona po znatno višji ceni; tako kot druge evropske posojilodajalke smo jim sprva računali obresti po povprečnem trimesečnem evriborju in pribitku tri odstotke, kar je konec leta 2010 znašalo približno 4,5 odstotka. S kasnejšim reprogramiranjem so se te obresti zniževale, leta 2013 so se ustalile pri stopnji trimesečnega evriborja in 0,5-odstotnem pribitku. Toda njihovo povprečje je bilo v teh osmih letih še zmeraj malo višje od obresti, ki jih je Slovenija plačala ob izdaji obveznic RS68, s katerimi je dobila denar za posojilo Grčiji. Zaradi te razlike je naš proračun do leta 2015 v poslu z Grki ustvaril 6,5 milijona evrov dobička, do danes pa je znesek že presegel osem milijonov.

Solidarnost z Grčijo se je Sloveniji splačala, ne moremo pa govoriti o izčrpavanju, kot si ga je privoščila Nemčija.

Z ministrstva za finance so še sporočili, da nam Grčija obresti nakaže vsake tri mesece, priliv v proračun pa ni namensko določen. »To pomeni, da so prilivi od obresti iz naslova posojila Grčiji prihodki integralnega proračuna.« Solidarnost z obubožano državo se je Sloveniji torej splačala, pri čemer ne moremo govoriti o sistemskem izčrpavanju, kot si ga je privoščila Nemčija, ki je prek pomoči Grčiji v resnici servisirala grški dolg do lastnih bank, pri tem pa še zaslužila. Za zdaj so se Grki izkazali za redne plačnike, ki spoštujejo obveznosti, četudi jih bodo dušile še desetletja. Tako doslej še niso začeli odplačevati niti glavnice posojila, ki jim ga je leta 2010 nakazala Slovenija; prvi obrok glavnice bodo plačali šele čez dve leti, celoten neposredni dolg pa naj bi nam vrnili 15. septembra 2041.

Sicer pa je naša država do Grčije izpostavljena tudi prek sodelovanja v Evropskem mehanizmu za stabilnost (EMS). V leta 2012 ustanovljeni EMS, ki je pomagal Grčiji, Cipru in Španiji, je Slovenija vplačala 342 milijonov evrov delniškega kapitala. Skupaj z omenjenim zneskom posojila 263,7 milijona evrov je bilo tako iz našega proračuna za reševanje krize evrskega območja porabljenih skoraj 606 milijonov evrov, kar je 2,1 odstotka celotnega slovenskega proračunskega dolga. Za lažjo primerjavo – kritje stroškov sanacije domačih bank je leta 2017 znašalo 18 odstotkov proračunskega dolga, šest odstotkov pa je bilo porabljenih za odplačevanje dolgov Slovenskih železnic, Onkološkega inštituta, Slovenskih železarn in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ter bremen, nastalih zaradi nasledstva nekdanje SFRJ.

Poleg finančnih injekcij Grčiji in EMS je Slovenija v reševanje grške – oziroma evropske – krize vpletena tudi posredno, prek Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF). Tega so države EU ustanovile leta 2010 kot sklad, ki je z njihovimi skupnimi poroštvi najemal posojila in z njimi poleg Grčije reševal še javne finance na Irskem in Portugalskem. Slovenija je v mehanizmu, ki je izdal za 207 milijard evrov obveznic, sodelovala s poroštvom za milijardo. A v tem primeru ne gre za neposredna nakazila, naš proračun pa zaradi te izpostavljenosti za zdaj ni prizadet.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.