Staš Zgonik

6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Družba

Brezplačen javni prevoz?

Privlačna zamisel, a z nekaj pomisleki

Talin, glavno mesto Estonije, je leta 2013 postal največje mesto na svetu z brezplačnim javnim prevozom. Z letošnjim julijem je Estonija možnost brezplačnega lokalnega javnega prevoza razširila na večino države.

V Sloveniji imamo nekaj manjših mest z brezplačnim javnim prevozom, denimo Velenje in Novo Gorico, ljubljanska mestna občina pa temu ni naklonjena.

Brezplačen javni promet ima seveda očitne prednosti z vidika dostopnosti in priljubljenosti uporabe tega načina premikanja, v praksi pa se predvsem v večjih mestih pokažejo tudi nekatere slabosti.

Med prebivalci Talina se je na primer pričakovano nekoliko povečala uporaba javnega prevoza, vendar to povečanje ni šlo toliko na račun zmanjšanja avtomobilskega prometa, temveč bolj na račun potovanj, ki so jih ljudje prej opravili peš ali s kolesom.

Uvedba brezplačnega prevoza v estonskem glavnem mestu ima predzgodbo. Pobudo je v času pred lokalnimi volitvami dala županova stranka in nato izpeljala tudi posvetovalni referendum, na katerem je sodelovalo zgolj 20 odstotkov upravičencev. Je pa predlog dobil 75-odstotno podporo.

Talin ni uvedel brezplačnega prevoza za vse, temveč zgolj za prebivalce mesta s prijavljenim stalnim prebivališčem. To je seveda spodbudilo številne meščane, ki so bili do takrat prijavljeni drugje, da se za stalno prijavijo v prestolnici.

Ker občine v Estoniji iz državnega proračuna dobijo denar glede na število stalno prijavljenih prebivalcev, je Talin z uvedbo brezplačnega javnega prevoza pravzaprav zaslužil. Na račun drugih občin. Uvedbo možnosti brezplačnega javnega prevoza po vsej državi je zato mogoče razumeti tudi z vidika prizadevanj za enakomernejšo razporeditev občinskih prihodkov.

Kot poudarjajo pri Ljubljanskem potniškem prometu, zaposleni v Talinu ne prejemajo nadomestila za prevoz na delo. »Pri nas je v veljavi sistem nadomestila potnih stroškov, kar v bistvu pomeni, da je za vse zaposlene, ki prejemajo nadomestilo za prevoz z javnim prevozom, ta tako rekoč brezplačen.«

LPP je lani s prihodki od nakupa vozovnic v mestnem prometu zbral približno 18 milijonov evrov. Skoraj še enkrat toliko je dobil z dotacijami. Nekaj manj kot 6 milijonov je prispevala država za subvencije šolskih vozovnic, 10 milijonov je prispevala Mestna občina Ljubljana. »V Ljubljani si prizadevamo za politiko čim bolj sprejemljivih cen javnega prevoza in nismo naklonjeni uvajanju brezplačnega prevoza. Cena mesečne vozovnice za občane je 37 EUR, za dijake 20 EUR, za brezposelne 17 EUR in upokojence 20 EUR. Polna cena vozovnice bi, če MOL ne bi financirala mestnega prevoza, znašala 65 EUR.«

Kot poudarjajo, so pri krepitvi javnega prevoza bolj kot brezplačnost potrebne dostopnost, povezanost in usklajenost vseh oblik javnega prevoza.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.