Borut Mekina

20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika

Zasebnim osnovnim šolam javni denar

SMC za štiri odstotke zasebnih šol, SD za dva odstotka

Predsednik države Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore sta letos februarja odprla novo, zasebno šolo, Center montessori v Podutiku. Zasebne osnovne šole se lahko nadejajo, da bo država po novem njihove obvezne in razširjene izobraževalne programe financirala v 100 odstotkih.

Predsednik države Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore sta letos februarja odprla novo, zasebno šolo, Center montessori v Podutiku. Zasebne osnovne šole se lahko nadejajo, da bo država po novem njihove obvezne in razširjene izobraževalne programe financirala v 100 odstotkih.
© Borut Krajnc

Eden izmed pogojev NSi pri vstopu v koalicijo je bila tudi uveljavitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014 o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. V Sloveniji za zdaj še vedno velja pravilo, da zasebnim šolam pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja javnim. A decembra 2014 je ustavno sodišče s tesno večino in neprepričljivo razlago odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole financirane skoraj povsem enako kot javne. V SMC so tudi pripravili zakon, s katerim bi odločbo ustavnega sodišča uveljavili, a so mu nasprotovali predvsem v SD, kjer so dali celo pobudo za spremembo ustave, s katero bi vprašanje rešili.

V SD, seveda pa tudi v opozicijski Levici, so uresničitvi sporne ustavne odločbe nasprotovali, ker je seveda javno šolstvo – njegova univerzalna dostopnost – eden od elementov moderne družbe, ki je preveč pomemben, da bi ga država prepustila zasebnikom in trgu. Nasprotniki so sicer trdili, da gre zdaj za zasebno šolstvo nekaj več kot 300 tisoč evrov na leto, torej res minimalno. Po drugi strani pa bi zaradi izenačitve financiranja v prihodnosti vzniknilo še več zasebnih osnovnih šol; in ko bi bila vrata odprta – podobno kot pri podeljevanju koncesij za visokošolske programe, kjer so bile te sprva res »poceni« –, poti nazaj več ne bi bilo. A v koalicijskih pogajanjih so tudi v tej točki stranke popustile NSi in obljubile več kot uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

V SMC so lani želeli ustavno odločbo uresničiti tako, da bi država v celoti financirala zgolj obvezni program šole, tako kot je to zapovedalo sodišče, preostali, razširjeni program, na primer dopolnilni pouk, šolo v naravi, podaljšano bivanje, jutranje varstvo in interesne dejavnosti, pa bi država pri zasebnih šolah še naprej financirala v višini 85 odstotkov javnih sredstev. V zadnji različici koalicijske pogodbe pa piše, da bi država tudi razširjeni program v zasebnih šolah financirala v celoti, inflacije ustanavljanja zasebnih šol pa bi se država ubranila tako, da bi vsakih pet let resorni minister preveril interes za ustanavljanje novih zasebnih šol; če bi se izkazalo, da interes obstaja, pa bi se preverilo, »ali država lahko to dodatno financira s tem, da se omeji odstotek deleža šol v mreži« na določen odstotek.

Glede tega se koalicijske stranke še niso poenotile, SMC predlaga pet odstotkov zasebnih osnovnih šol, SD dva odstotka, NSi štiri, LMŠ pa tri odstotke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.