Vasja Jager

27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Politika

Fantomski denar

S prihodnjim presežkom ZZZS ni mogoče skrajševati sedanjih čakalnih dob 

Ministrstvo za zdravje ne more razpolagati z denarjem, ki ga še ni.

Ministrstvo za zdravje ne more razpolagati z denarjem, ki ga še ni.
© Borut Krajnc

Sočasno z javno napovedjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se bo zaradi gospodarske rasti v zdravstveno blagajno nateklo več prispevkov, kot je bilo pričakovati, in da bo zavod zato leto 2018 končal s 35 milijoni evrov presežka, so se zvrstili pozivi pristojnemu ministrstvu, naj ta denar nameni za skrajševanje čakalnih dob. Toda resor pod vodstvom Milojke Kolar Celarc, ki opravlja le še tekoče posle, je sklenil, da bo še počakal, dokler optimističnih napovedi ne bosta potrdila polletno poročilo ZZZS in nova napoved gospodarskih gibanj, ki jo bo pripravil vladni Urad za makroekonomske analize (Umar).

Odločitev ministrstva je povzročila val kritik, upravni odbor ZZZS pa je premiera v odhodu Mira Cerarja in novega predsednika državnega zbora Mateja Tonina pozval, naj »aktualna politika naredi vse, kar je v njeni moči, da denar, ki so ga zavarovanci prispevali z zdravstvenimi prispevki, pride nazaj k bolnikom«, kot je dejala Tatjana Čerin, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v upravnem odboru zavarovalnice. Težava je le, da je nemogoče razpolagati z denarjem, ki ga ni. Zdravstvena blagajna teh 35 milijonov evrov še nima, gre zgolj za njeno oceno presežka na zadnji dan tekočega leta. Pri čemer seveda ni stoodstotnega jamstva, da se bodo pričakovanja uresničila.

Kljub temu se je v javnosti razširila novica o milijonih, s katerimi bi lahko skrajšali pomemben del čakalnih dob in rešili neznano število življenj. GZS je v skladu z mnenjem Čerinove v javnem pozivu zahtevala, naj se »sredstva, ki so bila zbrana zaradi večjih prihodkov od prispevkov kot posledica pozitivnih gibanj na trgu dela in večjega obsega gospodarskih aktivnosti v tem obdobju«, takoj namenijo za skrajševanje čakalnih dob. Poziv je zavajajoč, saj, kot rečeno, ta sredstva še zdaleč niso bila zbrana, kakor trdijo, temveč obstajajo zgolj v projekcijah. Med prejemniki milijonov, ki jih s sklicevanjem na prihodnji presežek zdaj želita iz javne blagajne prerazporediti GZS in njena predstavnica v ZZZS, bi bili zagotovo tudi zasebni izvajalci, ki so kot koncesionarji vključeni v program skrajševanja čakalnih dob. Ti opravijo približno 30 odstotkov dodatnih operacij, ki jih v ta namen plačuje država.

Sicer pa je ministrstvo za zdravje prav pod vodstvom Kolar Celarčeve za skrajšanje čakalnih dob do zdaj naredilo največ. Na začetku leta je resor določil uvedbo dodatnega programa na tem področju, s katerim je zagotovil, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev leta 2018 opravili dodatnih 4367 operacij v vrednosti 8,8 milijona evrov in še za 6,8 milijona evrov dodatnih preiskav. Ministrstvo je javnim zavodom naročilo tudi pripravo realnih seznamov čakalnih dob, ki so odpravili pomemben del težav prejšnje ureditve. Ta je bolnikom omogočala vpisovanje na sezname različnih bolnišnic, to pa je vodilo v podvajanje statistik. Poleg tega precej ljudi vztraja na čakalnih seznamih na lastno željo, saj čakajo na ugodnejši termin ali uglednejšega specialista. Zato so ocene čakalnih dob in sredstev, potrebnih za to, da bi jih skrajšali, nemalokrat pretirane.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.