Vasja Jager

10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

Za kapital ni nedotakljivih

Z napadi na zakonsko varovane sindikalne zaupnike so slovenski delodajalci dokončno prestopili Rubikon socialnega dialoga

Tudi nad Aleša Hogeta, predsednika sveta delavcev in predsednika podjetniškega sindikata v Kovinoplastiki Lož, se je vodstvo spravilo z detektivom, nato so ga odpustili po izrednem postopku. Hoge sicer že leta opozarja na škodljive poslovne prakse in na vse težji položaj delavcev. Ti so ga podprli s protestom proti upravi, ki trdi, da postopki niso povezani z njegovim sindikalnim delovanjem. Enako obrambo uporabljajo v drugih podjetjih, kjer se kažejo nesoglasja med vodstvi in sindikalnimi zaupniki.

Tudi nad Aleša Hogeta, predsednika sveta delavcev in predsednika podjetniškega sindikata v Kovinoplastiki Lož, se je vodstvo spravilo z detektivom, nato so ga odpustili po izrednem postopku. Hoge sicer že leta opozarja na škodljive poslovne prakse in na vse težji položaj delavcev. Ti so ga podprli s protestom proti upravi, ki trdi, da postopki niso povezani z njegovim sindikalnim delovanjem. Enako obrambo uporabljajo v drugih podjetjih, kjer se kažejo nesoglasja med vodstvi in sindikalnimi zaupniki.
© Jaka Gasar, Dnevnik

Metka Pozderac je zadnjih 13 let delala v koprski izpostavi pohištvenega podjetja Lesnina. Poleg rednega dela je opravljala še naloge sindikalne zaupnice. Do lanskega leta je bil odnos med njo in delodajalcem povsem korekten, tedaj pa je vodenje poslovne enote prevzel novi direktor. »Pod njim se je začelo kršenje predpisov. Delali smo prek delovnega časa, imeli smo preveč ur, začel se je mobing, odpovedali so mi že rezervirani in plačani dopust ...« našteva sindikalistka. Ko se kljub njenim opozorilom položaj ni spremenil, je okoli novega leta o tem obvestila sindikat. Kmalu nato je bila na cesti.

Usoden je bil zadnji teden pred decembrskimi prazniki; sredi največjega navala kupcev je ostala sama, odgovorna za celotno nadstropje trgovine. Okoli sedmih zvečer se je zlomila. »Povsem sem pregorela, mislila sem, da bom umrla. Takoj so me z rešilcem odpeljali na urgenco.« Naslednje dni je bila odsotna zaradi bolniškega dopusta, stanovala pa je pri prijateljici; doživljala je napade panike, zaradi katerih ni želela biti sama. V dobrem tednu si je dovolj opomogla, da je lahko začela delati za polovični delovni čas. Pri tem pa ni mogla vedeti, da ji med vožnjo v službo sledijo. Podjetje je najelo detektiva in vztrajno jo je spremljal; prepričana je, da jo je poleg njega zasledoval tudi eden od direktorju zvestih vodilnih delavcev. Kmalu po novem letu jo je delodajalec seznanil z namero o izredni odpovedi delovnega razmerja. Očital ji je, da za tistih deset dni, ko je stanovala pri prijateljici, ni prijavila spremembe bivališča. Lesnino naj bi bila oškodovala za 38 evrov presežka izplačanih potnih stroškov.

Tako je po 13 letih dela v podjetju ostala brez službe. Namesto izredne odpovedi ji je z grožnjo s tožbo uspelo izboriti sporazumni razhod z odpravnino. Nove zaposlitve še nima, zato pa ostaja sindikalna zaupnica za koprski del Lesnine. Zdi se, da prav to posebej moti njenega nekdanjega delodajalca. »Direktor mi je prepovedal vstop v prodajalno brez njegove izrecne odobritve. Tako ne morem do delavcev, ki naj bi jih kot sindikalna zaupnica zastopala.« Pri tem velja opozoriti, da zakon o delovnih razmerjih izrecno predpisuje, da mora »delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev«.

Imuniteta na papirju

Zgodba Metke Pozderac je zgolj eden od nedavnih primerov obračunavanja s sindikalnimi zaupniki. Mediji so obširno poročali o izredni odpovedi Alešu Hogetu, za nadzorovanje katerega je vodstvo Kovinoplastike Lož prav tako najelo detektiva. Adria Tehnika je pod izvršnim direktorjem Maksimiljanom Peletom odpustila najbolj izpostavljena sindikalista v družbi; Boruta Mernika so vrgli iz službe, ker se je iz Celja na delo na Brnik pripeljal z 11-minutno zamudo. Roman Repnik, ki je bil v družbi sindikalni zaupnik, član sveta delavcev in še predstavnik delavcev v upravnem odboru, pa je dobil izredno odpoved. Na udaru je tudi tretji sindikalist Adrie Tehnike Matej Jemec, ki ga je uprava zaradi očitkov o oviranju sindikalnega dela kazensko ovadila zaradi žaljive obdolžitve; kranjsko okrožno sodišče ga je obtožb oprostilo.

»Tako agresivni lastniki kapitala še niso bili. Očitno so presodili, da so sindikati tako šibki, da jih lahko dokončno zmeljejo.« - Miroslav Stanojević, katedra za razvoj in menedžment organizacij na FDV

Pritiski na sindikalne zaupnike pa niso značilni le za zasebne družbe, temveč tudi za tiste v javni lasti. Podjetje Infrastruktura Bled je po večmesečnem šikaniranju odpustilo predsednico sveta delavcev Marjano Mrak, ki je opozarjala na sume korupcije pri javnih naročilih v času direktorovanja Janeza Resmana; to, da je komisija za preprečevanje korupcije sume potrdila, ji ni pomagalo. Direktorica Doma upokojencev Kranj je vročila opozorili pred odpovedjo predsednici in podpredsednici sindikata, Nataši Malnar in Evi Kovačec. V Pošti Slovenije so predsedniku sindikata Saši Gržiniču izročili opomin pred odpovedjo zaradi stavke zaposlenih februarja lani, obenem pa v izjavi za javnost »ostro zavrnili navedbe sindikata, da vršimo pritisk nanj in na njegove člane«. Sočasno so centralo KS90, katere član je Gržinič, pozvali, naj dokaže status reprezentativnosti v družbi, ki je pogoj za izvajanje sindikalnih dejavnosti.

To so le nekateri izmed sporov med upravami in sindikalisti v podjetjih iz zadnjega leta. Kljub zatrjevanju delodajalcev, da vzrok zanje niso poskusi sindikalnega branjenja delavskih pravic, okoliščine govorijo drugače. To pa pomeni, da so slovenski delodajalci dokončno prestopili mejo, ki je bila vse doslej nedotakljiva. Imuniteta delavskih predstavnikov je ključni pogoj za socialni dialog z argumenti med šibkejšo in močnejšo stranjo v podjetju. Predstavniki delavcev so prvi branik njihovih zakonsko zagotovljenih pravic. Zakon o delovnih razmerjih zato določa, da delodajalec razen izjemoma, zaradi poslovnih razlogov, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku. Toda v vse več podjetjih se na predpise požvižgajo.

»Tako agresivni še niso bili«

Uprave so pripravljene seči tudi globoko v žep, samo da se znebijo nadležnih nasprotnikov, ki jim kvarijo poslovne načrte z opozorili o spoštovanju delovnika in zahtevami po pravičnih plačah. »Ko pride do odpovedi, delodajalci namerno nezakonito ravnajo oziroma spišejo odpovedi, ki imajo navidezne razloge. Na prvem, poravnalnem naroku ponudijo sindikalistu visoko odpravnino oziroma odškodnino v zameno za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Zneski segajo čez 20.000 ali več evrov. Večina postopkov se tu konča. Do sem gre že toliko živcev, da ljudje enostavno popustijo,« pojasnjuje predsednica Sindikata kovinarske in elektro industrije (SKEI) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Med metodami, s katerimi si skušajo lastniki kapitala podrediti sindikalno opozicijo v družbah, predsednica ZSSS navaja stagniranje na delovnem mestu – uporni zaupnik ne napreduje, ne dobiva nagrad, stimulacij in se ne udeležuje izobraževanj – pa klicarjenje na zagovore zaradi rutinskega sindikalnega delovanja. Kadar trše metode ne zaležejo, se pojavijo ponudbe novih, bolje plačanih služb za moteče sindikaliste, v skrajnem primeru celo mahanje z visokimi odpravninami, če bi sami dali odpoved. »V spominu mi je ostala ponudba za enoletni plačani dopust in še 36 tisoč evrov odpravnine,« navaja predsednica ZSSS.

Šele kadar naštete strategije niso uspešne, se direktorji praviloma odločijo za disciplinske postopke in odpovedi delovnih razmerij predstavnikom zaposlenih. V teh spopadih uprave učinkovito izkoriščajo možnost, ki jim jo ponuja zakonodaja. Če predlog za poravnavo zaradi nezakonite odpovedi sindikalistu ne uspe, lahko sodišče glede na napetosti med obema stranema ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja preprosto ni mogoče, pojasnjuje Jerkičeva, po izobrazbi sicer pravnica: »Praviloma se torej zgodi, da sodišče odpoved sicer razveljavi, a ugodi delodajalcu. Na koncu postopka je sindikalist tako spet brez zaposlitve.« Varovalke, ki jih predpisuje zakon o delovnih razmerjih, v nekih drugih časih imenovan tudi »mala ustava«, so torej neučinkovite.

Začetek trenda nespoštovanja in rušenja sindikalne imunitete bi lahko iskali v letu 2012, ko je družba Salomon odpustila sindikalno zaupnico Almo Sedlar. Šlo je za takšen precedens, da je v zrak skočilo kar osem sindikalnih central – vlado in državni zbor so pozvale k sprejetju ureditve, s katero bi dodatno zavarovali delavske predstavnike po podjetjih. Leto kasneje je bil sprejet nov zakon o delovnih razmerjih, ki sicer ni prinesel dodatnih sistemskih varovalk, je pa vsaj ponovil že uveljavljena določila o nedotakljivosti sindikalistov. Danes je ta ureditev že neustrezna glede na razmere na terenu, omenjeni členi pa serijsko kršeni. »Ti napadi so nekaj povsem novega; tako agresivni lastniki kapitala še niso bili. Očitno so presodili, da so sindikati tako šibki, da jih lahko dokončno zmeljejo,« meni naš največji strokovnjak za socialni dialog, Miroslav Stanojević s katedre za razvoj in menedžment organizacij na ljubljanski FDV.

Razvojni modeli z napako

Naraščanje napadalnosti kapitala v odnosu do dela se kaže na še enem področju. V zadnjem času se krepijo sicer stara prizadevanja delodajalcev za odpravo sistema panožnih kolektivnih pogodb, kar bi podjetjem omogočilo, da se namesto z velikimi in na državni ravni organiziranimi centralami spoprijemajo z njihovimi razdrobljenimi izpostavami znotraj posamezne družbe. S tem bi usodno razdrobili delavsko gibanje. 

»Sindikatom v podjetjih dostikrat manjka strokovnega znanja, poleg tega so pod vsakodnevnim vplivom delodajalca in od njega eksistenčno odvisni. Tako lahko sicer nekoliko pavšalno, a vendarle ocenim, da se v marsikateri podjetniški pogodbi dogovorijo manj, kot bi razmere dopuščale,« logiko za pozivi neoliberalcev k prenovi ali kar odpravi sedanje ureditve pojasnjuje Lidija Jerkič.

V zadnjih letih so odpovedi kolektivnih pogodb v posameznih dejavnostih postale stalnica; večinoma so sicer sklenjeni novi sporazumi, včasih pa ne. Kot v kemični in gumarski industriji, ki je brez krovnega sporazuma že od leta 2013. Prav ta vrzel je omogočila številne kršitve delavskih pravic, najočitneje v domžalskem Heliosu. Mimogrede, tudi v tem podjetju so avstrijski lastniki obračunali s sindikalno zaupnico Jano Poljanšek, ki so se je skušali znebiti z mobingom in obljubami o visoki odpravnini. Poleg kemijske in gumarske dejavnosti je bila do nedavnega brez kolektivne pogodbe tudi dejavnost gostinstva in turizma. In to na vrhuncu turistične sezone. Prejšnji sporazum se je iztekel, delodajalska združenja pa niso želela podpisati novega. Zataknilo se je pri višini plačila za presežne ure, ki jih preobremenjeni kuharji, receptorji, natakarji in sobarice ne morejo izkoristiti v obliki prostega časa; do dogovora je prišlo po več kot treh mesecih, ko je pristojni sindikat pričel izvajati pritisk prek medijev. »Kolektivne pogodbe opredeljujejo najnižje standarde v panogi. Z napadi na ta sistem skušajo menedžerji doseči, da bi lahko delavce plačevali še slabše in še bolj neredno, kar bi jim omogočilo povečevanje konkurenčnosti podjetij na račun nižanja že tako nizkih in negotovih delavskih pravic,« je kritičen Stanojević.

Sindikalni zaupniki, ki opozarjajo na nezakonitosti in izkoriščanje zaposlenih, naj bi bili po zakonu pri svojem delovanju varni pred maščevanjem delodajalcev. A vse več teh se v praksi požvižga na predpise, da se znebijo nasprotnikov, pa so pripravljeni poseči po različnih sredstvih. Sindikalistko Metko Pozderac so po 13 letih dela v koprski prodajalni Lesnine postavili na cesto, potem ko je detektiv, ki ga je najel delodajalec, priskrbel »dokaze«, da naj bi bila med boleznijo nehote oškodovala podjetje za 38 evrov potnih stroškov.

Sindikalni zaupniki, ki opozarjajo na nezakonitosti in izkoriščanje zaposlenih, naj bi bili po zakonu pri svojem delovanju varni pred maščevanjem delodajalcev. A vse več teh se v praksi požvižga na predpise, da se znebijo nasprotnikov, pa so pripravljeni poseči po različnih sredstvih. Sindikalistko Metko Pozderac so po 13 letih dela v koprski prodajalni Lesnine postavili na cesto, potem ko je detektiv, ki ga je najel delodajalec, priskrbel »dokaze«, da naj bi bila med boleznijo nehote oškodovala podjetje za 38 evrov potnih stroškov.
© Uroš Abram

Z naraščanjem pritiskov na sindikalne zaupnike in tudi na sistem panožnih kolektivnih pogodb se Slovenija pridružuje množici držav, v katerih je življenjska raven zaposlenih podrejena koristim podjetij in njihovih uprav. Lani so v javnost prišli dokumenti ameriškega konservativnega možganskega trusta SPN, v katerih je bil opisan načrt za »smrtni udarec« že tako šibkim sindikatom in dokončno »očiščenje poti za pobude, ki zagovarjajo svobodo kapitala«. Zgled takšnega razmišljanja imamo tudi v neposredni soseščini, na Madžarskem, kjer si je vlada Viktorja Orbana podredila največje sindikalne centrale, omejila pravico do stavke in korenito spremenila delovno zakonodajo; stopnja sindikalne organiziranosti madžarskega delavstva se je v zadnjih 15 letih prepolovila in znaša le še deset odstotkov. »Bodite brez skrbi, da slovenska delodajalska združenja spremljajo dogajanje v postsocialističnih državah, kot sta Madžarska in Hrvaška, kjer so prav tako močno oslabili sindikalno gibanje. To so ideali naših delodajalcev, to so razvojni modeli, ki jih zastopajo,« pravi Stanojević.

Vsi delavski predstavniki po podjetjih se ne upirajo tem modelom. Tisti, ki se jim, pa lahko računajo na maščevanje. Med njimi je Metka Pozderac, ki kljub odhodu iz Lesnine še danes trepeče pred nekdanjim delodajalcem; v pogovor za Mladino je privolila šele, ko smo ji zagotovili, da bomo javnost obveščali o vseh morebitnih nevšečnostih, ki jih bo nemara doživela, ker je razkrila svojo zgodbo.

Detektivi, ovadbe in odpovedi

Metode, s katerimi skušajo podjetja disciplinirati predstavnike delavcev, so različne

ADRIA TEHNIKA

Vodstvo družbe na čelu z direktorjem Maksimiljanom Peletom je odpovedalo kolektivno pogodbo za podjetje in odpustilo dva najpomembnejša sindikalista, tretjega pa kazensko ovadilo, ker je kritiziral samovoljo vodilnih. Zaposleni so Peleta s peticijo neuspešno pozvali k odstopu.

SAVA BLED

Sindikalistka je izgubila službo, ker se je v oddaji Tednik postavila za sobarice, najete od zunaj, in opozarjala na negospodarno poslovanje.

INŠPEKTORAT ZA DELO

Sindikalni zaupnik, ki je opozarjal na domnevno sporno kadrovanje glavne inšpektorice Nataše Trček ter kritiziral njena mnenja o javno izpostavljenih primerih izkoriščanja delavcev, je dobil opomin pred izredno odpovedjo.

DOM UPOKOJENCEV KRANJ

Podpredsednica in predsednica sindikata, ki opozarjata na prenizka izplačila potnih stroškov, sta dobili opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja; proti prvi je direktorica Zvonka Hočevar sprožila še postopek zaradi mobinga, izrekla ji je opomin pred kazenskim postopkom in vložila odškodninsko tožbo.

INFRASTRUKTURA BLED

Predsednica sveta delavcev je direktorja Janeza Resmana opozorila na sume nepravilnosti pri naročanju odvetniških storitev, kasneje se je obrnila na KPK, in ta je očitke potrdila. Resman je proti njej sprožil postopek zaradi mobinga in jo odpustil.

LESONIT

Predsednik sindikata v podjetju je bil odpuščen po izrednem postopku; uprava mu je očitala neupravičene izostanke z dela.

HELIOS

Avstrijski lastniki so s prezaposlitvami delavcem uničili sindikat v družbi, predsednici sveta delavcev, ki je v javnosti opozarjala na serijske kršitve pravic zaposlenih, pa so že vročili odločbo o odpovedi iz krivdnih razlogov. Zaradi sindikalnega pritiska in ogorčenja javnosti postopek ni bil izpeljan, Avstrijci pa so sindikalistki ponudili sto tisoč evrov odpravnine, če sama zapusti podjetje. Ponudbo je zavrnila.

JADRAN SEŽANA

Delodajalec je odškodninsko tožil in kazensko ovadil predsednika sindikata, ker naj bi bil krivo pričal v delovnem sporu med vodstvom in nekim delavcem; ovadba je bila zavržena, zato se je podjetje odločilo za civilni pregon, pred prvo obravnavo pa je predlog umaknilo. Tožba za 25 tisoč evrov odškodnine proti sindikalistu še ni končana.

STUDIO MODERNA

Leta 2016 so zaposleni v klicnem centru v Kopru ustanovili sindikat, v katerega se je včlanilo 14 od 16 delavcev in delavk. Decembra jih je delodajalec vse odpustil in tako preprečil oblikovanje sindikata; delovno sodišče v Kopru mu je pritrdilo, da je šlo za poslovni razlog.

PIVKA

Uprava je odpustila predsednico sindikata, invalidko tretje kategorije, ker naj v podjetju ne bi imeli ustreznega dela zanjo; spor na delovnem sodišču je dobila in se vrnila v službo.

LESNINA

Sindikalna zaupnica, ki je opozarjala na nepravilnosti v koprski poslovni enoti, je po odhodu na bolniški dopust prejela opomin pred izredno odpovedjo; vodstvo je najelo detektiva in na podlagi njegovih poročil dokazovalo, da je podjetje oškodovala za 38 evrov preplačanih potnih stroškov.

ENGROTUŠ

Sindikalni zaupnici v Sežani so vročili vabilo na razgovor pred izredno odpovedjo; sindikatu je uspelo doseči dogovor o prezaposlitvi v hčerinsko družbo, kjer je po treh mesecih dobila odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnino. Podobno je bilo s sindikalistko v Kopru.

POŠTA SLOVENIJE

Predsednik sindikata je javno opozarjal na prevelike obremenitve pismonoš, februarja lani pa je organiziral stavko; vodstvo se je odzvalo z opominom pred odpovedjo, od stopnjevanja postopkov proti sindikalistu pa ga je odvrnil protest sindikata KS90.

OBI

Predsednik sindikata prodajalne v Kopru je bil odpuščen zaradi nesposobnosti, ker naj bi bilo skladišče v trgovini neurejeno; na sodišču je iztožil razveljavitev odpovedi in se po dveh letih vrnil na isto delovno mesto.

KOVINOPLASTIKA LOŽ

Vodstvo družbe je po 26 letih dela v Ložu po izrednem postopku odpustilo predsednika sindikata v podjetju, ki je več let opozarjal na sporne poteze, kot so selitev dela proizvodnje, ustavitev pogajanj o podjetniški kolektivni pogodbi in tožbe v zvezi z delovno dobo pri drugem delodajalcu. Uprava je najela detektiva, da je sindikalista en mesec na skrivaj spremljal na vsakem koraku, da bi ji priskrbel razloge za odpoved.

MARINA PORTOROŽ

V zgolj letu dni so sindikalnega zaupnika dvakrat klicali na zagovor pred izredno odpovedjo in mu jo čez čas tudi vročili. Pritožil se je na delovno sodišče, v sindikatu so prepričani, da gre za poskus discipliniranja.

ISKRA SISTEMI

Delavci obrata v Semiču so zaradi »mizernih plač« – 70 odstotkov zaposlenih naj bi prejemalo prejemke, malenkost višje od minimalne plače – na začetku lanskega leta napovedali stavko; predsednik sindikata semiške enote, ki že dlje opozarja na njihove težave, je pred kratkim dobil opozorilo pred odpovedjo. Predsednik sindikata za celotno skupino pa naj bi bil pred časom sam dal odpoved, ker ni zdržal pritiska vodstva.

Vir: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.