Jure Trampuš

10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

Kaj bo z Matejem Toninom?

Matej Tonin

Matej Tonin
© Borut Krajnc

Če predsednik državnega zbora ne bo odstopil sam, ga lahko večina poslancev na tajnem glasovanju razreši. Matej Tonin je postal predsednik državnega zbora 22. junija. Takrat je bilo to veliko presenečenje, ki je nakazovalo, da bo Slovenijo jeseni vodila desna vlada. Dober mesec dni pozneje so politična razmerja drugačna, predsednik državnega zbora naj bi postal Dejan Židan. Matej Tonin je ob junijski izvolitvi dejal, da gre za začasno funkcijo, »ko pa bo nova koalicija znana in oblikovana nova vlada, sem se z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti«. Danes Tonin zagotavlja, da bo »držal obljubo«, a brez zapletov verjetno ne bo šlo.

Najprej gre za tehnične podrobnosti. Državni zbor potrebuje nekoga, ki ga bo vodil, ker je bil že konstituiran, ga ne more voditi zgolj najstarejši poslanec. Če bi Tonin odstopil sam od sebe in bi se z njegovim odstopom državni zbor zgolj seznanil, bi nastala ustavna praznina. Zato naj bi poslanci najprej izvolili podpredsednika državnega zbora, enega ali tri, potem pa bi Tonin odstopil, na tajnem glasovanju pa naj bi bil potrjen Dejan Židan.

Takšna je teorija, praksa bi lahko bila drugačna. V Novi Sloveniji jih »skrbi, kaj se bo zgodilo, če slučajno Dejan Židan ne bi dobil zadostne podpore«, zato bi lahko Tonin dokončno odšel šele takrat, ko naj bi bila potrjena celotna vlada Marjana Šarca, torej sredi septembra. Če med nastajajočo koalicijo in Matejem Toninom ne bo prišlo do dogovora o njegovem prostovoljnem sestopu z oblasti, ga lahko na tajnem glasovanju razreši najmanj 46 poslanskih glasov.

Morda je igra med Židanom in Toninom stvar prestiža, položaj predsednika državnega zbora je ugledna in dobro plačana služba, lahko pa gre tudi za politično preračunljivost. Lahko se namreč zgodi, da na koncu Šarcu ne bo uspelo sestaviti vlade, v tem primeru bi bilo zelo pomembno, kdo je predsednik državnega zbora. Ne le zaradi pogajalske prednosti pri oblikovanju vlade kakšnega drugega predznaka, pač pa predvsem zaradi dejstva, da lahko predsednik državnega zbora bistveno vpliva na politični proces in delovanje parlamenta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.