Peter Petrovčič

10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

Vedno nevarneje

Z zapiranjem begunskih poti se odpirajo nove, nevarnejše

Poškodbe begunke P., za katero naj bi bili odgovorni hrvaški policisti

Poškodbe begunke P., za katero naj bi bili odgovorni hrvaški policisti
© Second home

EU že dlje pospešeno financira afriške in druge države, da preprečujejo svojim državljanom in drugim ljudem zapuščanje celine in jih zapirajo v zadrževalne centre, prav tako zgrajene z evropskim denarjem. Tistim, ki jim vendarle še uspe doseči evropske obale, naj bi EU vrata zaprla na mejah. Z zaprtjem slovensko-hrvaške meje je pred dnevi zagrozil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Gre za grožnjo Hrvaški, naj begunce ustavi že na svoji meji, ki je hkrati zunanja meja EU, a grožnja je v resnici namenjena ljudem, ki prihajajo.

Šefic je zaradi domnevno »drastično« povečanih migracij napovedal ukrepe, »ki ne bodo lahki niti za Slovenijo niti sicer, vendar bi bili v tem primeru nujni«, med drugim zaprtje schengenske meje za prosilce za azil, ki bi tako obtičali na Hrvaškem, pred schengenskim zidom.

Čeprav so na notranjem ministrstvu to zanikali, slovenska policija takšno politiko v praksi izvaja že nekaj časa. Predstavniki Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij so na kratkem obisku med begunci v BiH odkrili na desetine takih, ki naj bi jim bila slovenska policija na meji v nasprotju z mednarodnim pravom odrekla vložitev prošnje za azil in jih vrnila na Hrvaško, od tam pa jih je hrvaška policija vrnila v državo zunaj EU, BiH. Šefic je hrvaško policijo in evropsko mejno policijo Frontex pozval, naj »protibegunski zid« postavita na zunanjih hrvaških (evropskih) mejah. Slovenija pa bo, tako Šefic, do zadnjega varovala trdnjavo EU: »Frontex mora zavarovati zunanje meje EU, seveda pa, če bi zunanja meja EU padla in bi se morali postaviti tesno na naši meji, bi, če ne bi imeli zadostnih lastnih resursov, zahtevali tudi aktivnosti Frontexa.«

Šefic je z zaprtjem schengenske meje zagrozil, ker naj bi se bilo število nezakonitih prehodov meje zadnje mesece občutno povečalo, čeprav glede na število iz prve polovice leta (3268) še vedno ni jasno niti to, ali bo na letni ravni število prehodov meje sploh doseglo dolgoletno povprečje 6300 nezakonitih prehodov. Precejšen del slovensko-hrvaške meje pa poteka po reki Kolpi, katere prečkanje je Slovenija že pred časom otežila z rezilno žico, panelnimi ograjami in poostrenim policijskim nadzorom.

Jasno je, da bodo ljudje še vedno bežali s skorumpiranih, obubožanih, vojnih območij, kjer potekajo boji za prevlado, od katerih ima v obliki surovin nazadnje največ koristi zahodni svet, tudi EU. Oteževanje bega in zapiranje begunskih poti ne bo preprečilo bega ljudi, pač pa ga bo naredilo le še nevarnejšega, že tako pa je begunska pot prek Sredozemlja v Evropo daleč najsmrtonosnejša na svetu. In nevarnejše ko so begunske poti, več življenj se na njih konča.

Odkar Slovenija srdito brani evropsko trdnjavo tudi na njenih mejah, je pri poskusu prečkanja reke Kolpe utonilo sedem ljudi, enega pa so našli mrtvega v brkinskih gozdovih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.