Marjan Šarec zaprisegel kot novi predsednik vlade

Predsedniku LMŠ podeljen mandat za sestavo nove vlade 

Na tajnem glasovanju v državnem zboru je Šarca podprlo 55 poslancev. Ob zaprisegi se je zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem.

Predlog Šarčeve kandidature za predsednika vlade so v DZ vložili poslanci petih strank - LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, ki se dogovarjajo o oblikovanju prihodnje vlade. Podporo pa so Šarcu napovedali tudi v Levici, s katero je peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Glede na obljubljene glasove - skupaj omenjene stranke štejejo 52 poslancev - je imel Šarec zagotovljeno zadostno podporo.

Prvak LMŠ Šarec je v uvodnem govoru na današnji seji DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim izpostavil zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Predstavitev stališč poslanskih skupin je potrdila napovedano podporo strank bodoče koalicije SD, SMC, DeSUS in SAB imenovanju Šarca za predsednika vlade. Stranke so pri tem večkrat opozorile na zahtevnost dela v manjšinski vladi. Po njihovih pričakovanjih bo potrebno veliko politične potrpežljivosti. Šarca so podprli tudi v Levici ter poslanca narodnih skupnosti.

Prvak LMŠ Šarec je v uvodnem govoru na današnji seji DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS pa niso podprli Šarčeve kandidature za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v omenjenih treh strankah spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado. Slišati je bilo dvome v dolgotrajnost in uspešnost nastajajoče vlade.

Ljudmila Novak (NSi) je tako pojasnila, da imajo dvom v uspešnost Šarčeve vlade, saj bodo v njej tudi stranke, ki so bile v vladi v zadnjem mandatu. Te ne le, da so se prepirale, ampak kljub močni večini niso uspele reševati akutnih problemov v državi, je dejala.

"Nič drugega ni kot to, da ste se usedli na voznikov sedež starega avtomobila, volan pa ima še vedno v svojih rokah, kot že zadnjih deset let z enoletnim premorom, stranka SD. Dobili ste še eno zavoro Levico, pa večje število potnikov, kot jih je bilo v tem avtomobilu do zdaj," je Šarcu sporočil strankarski kolega Novakove Jernej Vrtovec. V Šarčevem govoru pa je ob predstavitvi težav pogrešal ključne rešitve.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS pa niso podprli Šarčeve kandidature za predsednika vlade.

Podoben razlog, zakaj Šarca ne bo podprl, je navedel tudi Dušan Šiško (SNS), in sicer zato ker bodo v vladi stranke in predvsem ljudje, ki so zadnje štiri leta imeli priložnost, da se dokažejo s svojim delom, a so razočarali.

Franc Jurša (DeSUS) je dejal, da se zaveda, da bo vladanje "sila naporno", a vzpodbudo imajo tudi v manjšinskih vladah, ki v nekaterih evropskih državah uspešno vladajo. Zadnja vlada, katere del je bil tudi DeSUS, pa je po njegovih besedah zagotovila stabilnost, pod njo so se krepili gospodarstvo in druge družbene sfere.

Tudi Gregor Perič iz SMC, ki je v zadnjem mandatu vodila vlado, je izpostavil nekatere uspehe zadnje vlade, a je tudi on menil, da nova vlada ne bo imela enostavnega dela. Njegove strankarske kolegice Janje Sluga pa napovedi o kratkotrajnosti bodoče vlade ne skrbijo preveč. Tudi prejšnja je bila deležna teh napovedi, je opozorila.

Da bo zelo dinamično, pestro in da bo zelo naporno vladati, pričakuje tudi Lidija Divjak Mirnik (LMŠ). A kjer je volja, tam je pot, in pot je prava, je menila. Ob tem pa so poslanci LMŠ izpostavljali pozitivne lastnosti Šarca, zato verjamejo, da bo znal dobro voditi vlado.

"Zakaj ne dati možnost nečemu novemu? Zakaj takoj diskvalificirati nekaj, kar še zaživelo ni, kar ni še naredilo prvega koraka? Verjamem, da desnico boli," pa je dejala Violeta Tomić (Levica) in poudarila, da so volivci izbrali levo sredino in od njih zahtevali, naj se zmenijo.

V minulih dneh so sicer razpravo o glasovanju v DZ obarvale tudi kritike in pomisleki glede morebitnega podpisovanja, označevanja ali fotografiranja glasovnic. Šarec je pred dnevi namreč dejal, da je svojim poslancem rekel, naj glasovnico fotografirajo za svojo morebitno potrebo oz. za lastno evidenco, če bi namreč kdaj kdo dvomil o njih, od njih pa ne bo zahteval, da mu fotografije kažejo. Da bi lahko takšno rokovanje z glasovnicami kršilo nekatere člene ustave in kazenskega zakonika, je opozoril že predsednik DZ Matej Tonin. Ustavni pravnik Jurij Toplak pa je pojasnil, da se pravice do tajnega glasovanja poslancu ne sme kršiti, lahko pa se vsakdo sam odreče tej pravici.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je ob robu današnje seje zatrdil, da poslanci DeSUS glasovnic za mandatarja ne bodo podpisovali, označevali ali fotografirali. Če bi o mandatarju glasoval prvič, bi glasovnico morda fotografiral za spomin, a je bilo z njegovo pomočjo izvoljenih že nekaj mandatarjev, zato tega ne bo storil, je pojasnil. Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič ne bo fotografiral svoje glasovnice. Glasovnic bo besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca ne bodo fotografirali ali označevali v Levici, saj zaupajo svojim poslancem.

40-letni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik vlade, medtem ko bo njegova vlada, če jo bo uspel dokončno sestaviti, 13. v samostojni Sloveniji. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh, torej do 1. septembra. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno sredi septembra.

Več o obetajoči koalicijski pogodbi manjšinske vlade, ki jo bo vodil Marjan Šarec, si lahko preberete v aktualni Mladinini številki.