Borut Mekina

24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

Smrtonosno partnerstvo

Zrušenje viadukta v Genovi: po desetletju eksperimentov navdušenje nad javno- zasebnimi partnerstvi plahni. Tudi v Sloveniji.

Viadukt groze v Genovi: zakaj ta tip mostu, ki so ga zaradi napak zaprli celo v Libiji, v Italiji še vedno stoji in zakaj se je njegov upravljalec znova in znova odločal za popravila manjših napak, namesto da bi zgradil novega?

Viadukt groze v Genovi: zakaj ta tip mostu, ki so ga zaradi napak zaprli celo v Libiji, v Italiji še vedno stoji in zakaj se je njegov upravljalec znova in znova odločal za popravila manjših napak, namesto da bi zgradil novega?

Viadukt Polcevera v Genovi je bil odprt leta 1967 in je od tedaj, s svojimi od daleč vidnimi, betonskimi piloni veljal za simbol mesta in njegove mobilnosti. Toda gradbeni strokovnjaki so že zelo hitro začeli opozarjati, da most, ki je v šestdesetih veljal za inovativno in poceni rešitev, pomeni tudi tempirano bombo, katere eksplozijo je nemogoče napovedati. Njegov leta 1989 umrli avtor Riccardo Morandi se je namreč odločil za gradnjo, pri kateri so bili skorajda vsi jekleni elementi potopljeni v beton. Morandi je, verjetno zaradi estetskega videza, zakril celo del nosilnih jeklenic. Taka gradnja z manj jeklenimi elementi je sicer most pocenila, je pa bilo zaradi tega njegovo vzdrževanje skorajda onemogočeno. Še huje, dvajset let kasneje je celo Morandi sam ugotovil, da v nasprotju s pričakovanji beton poka in ne more ščititi jeklenih elementov pred korozijo. Na svetu sta bila nato po tem patentu zgrajena le še dva mosta, eden v Venezueli, ki je zaprt in kjer so alternativo začeli graditi pred 12 leti, in drug v Libiji, kjer so ga lani inšpektorji prav tako zaprli zaradi razpok in nevarnosti zrušitve.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.